ARIA: Algo-ritemski ideacijski zbor

Florin Flueras, Michael Marder, OMSK Social Club, Protektorama toxica, JP Raether, Simon Speiser, Subash Thebe Limbu, Špela Petrič, Lívia Nolasco-Rózsás, Jelena Viskovic, Lea Vene & Lovro Japundžić, Gediminas Žygus.

21. – 25. avgust 2023 @ Osmo/za & Cukrarna, Ljubljana

ARIA (Algo-Rhythmic Ideation Assembly) je poletna šola v obliki igre vlog, ki poteka skozi prizmo fikcijsko-teorijske pripovedi. ARIA povezuje umetnike, kritične mislece in strokovnjake z različnih področij ter obsega delavnice za izbrane udeležence in javni program predavanj in pogovorov s katerimi raziskuje teoretične, umetniške in kuratorske pristope k zamišljanju, oblikovanju in naseljevanju alternativnih prihodnosti v kontekstu spreminjajoče se planetarne ekologije.

ARIA je strukturirana kot RGP (Real Game Play), ki jo je zasnoval OMSK Social Club. Udeleženci, izbrani na podlagi odprtega razpisa, sodelujejo v igri vlog in soustvarjajo zgodbo ARIA, ki povezuje in uokvirja vse izobraževalne dejavnosti programa.

➤ ➤ Javni program s predavanji, pogovori in filmsko projekcijo:  22. in 23. avgusta, Cukrarna, Ljubljana. Več informacij o urniku in govorcih javnega programa najdete tukaj.

O mentorici

ARIA (Algo-Rhythmic Ideation Assembly) je poletna šola, zasnovana kot igra vlog, ki se odvija skozi prizmo fikcijsko-teorijske pripovedi. ARIA gosti mednarodne mentorje – umetnike, teoretike in druge strokovnjake, da bi skupaj z udeleženci programa raziskala načine zamišljanja novih možnosti in oblik našega sveta v času ekoloških sprememb. ARIO sta zasnovala Tjaša Pogačar in Brandon Rosenbluth, odvija pa se v sklopu projekta More-than-Planet

Več informacij o projektu ARIA in celoten seznam mentorjev v letu 2023 najdete tukaj.

Prijava

Javni razpis za udeležence delavnic ARIA za leto 2023 je zaključen.

Za udeležbo na javnem programu prijava ni potrebna. Program je brezplačen, potekal pa bo v angleškem jeziku.

Produkcija

ARIA, Algo-Rhythmic Ideation Assembly

21. – 25. avgust 2023

Javni del programa: 22. in 23. avgust

Kuratorja: Tjaša Pogačar in Brandon Rosenbluth

Zasnova igre vlog: Omsk Social Club

Grafično oblikovanje: Olbram Pavlíček

Pomoč pri organizaciji in medijski komunikaciji: Lara Mejač

Produkcija: Zavod Projekt Atol

Koprodukcija: Cukrarna, osmo/za

V sodelovanju s: ŠUM revija in festival Grounded

Tehnična pomoč Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana

Program nastaja s podporo Ministrstva za javno upravo RS, Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Ljubljana – Oddelka za kulturo ter Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo. ARIA je del projekta More-Than-Planet. Projekt sofinancira Evropska unija.

 

BIOGRAFIJE MENTORJEV IN GOVORCEV

Delo Florina Fluerasa sega na področja politike, filozofije, duhovnosti, zdravstva, medijev, izobraževanja in literature, pri čemer vpliva na konvencije in gotovosti ter ustvarja performativna srečanja med umetnostjo in njenim zunanjim okoljem. Z Alino Popa je ustvaril alternativna umetniška okolja, umetniška dela kot Artworlds (umetniške svetove) (Unsorcery, Clinica, Black Hyperbox). Z Ionom Dumitrescujem je vzpostavil Postspectacle, v katerem je performativna orodja uporabil zunaj umetnosti, kot na primer v kampanji predsedniškega kandidata. V delu Love, Unexperiences, Unimages, Unhere v javne prostore je uvedel prisotnosti in stanja, ki lahko vplivajo na osnove konceptualnega in zaznavnega ter na to, kar je mogoče misliti, videti in čutiti v različnih kontekstih. Na nekaterih prestižnih umetniških dogodkih se njegova dela pojavljajo brez povabila kot Unofficial Unworks. Bolj kot vizualno ali konceptualno Florin svojo nedavno prakso razume kot umetnost afekta. Njegovo pisanje je del njegovih del, njegova dela pa del njegovega pisanja. https://www.fflueras.ro/p/florin-flueras.html

Michael Marder je profesor na Ikerbasque, baskovski fundaciji za znanost, na Oddelku za filozofijo Univerze v Baskiji (UPV-EHU) v Vitorii-Gasteiz v Španiji. Njegovi prispevki segajo na področja ekološke teorije, fenomenologije in politične misli. Je avtor številnih znanstvenih člankov in monografij, med drugim Plant-Thinking (2013), The Philosopher’s Plant (2014), Dust (2016), Energy Dreams (2017), Heidegger (2018), Political Categories (2019), Pyropolitics (2015, 2020), Dump Philosophy (2020), Hegel’s Energy (2021), Green Mass (2021), Philosophy for Passengers (2022), The Phoenix Complex (2023), Time Is a Plant (2023) in The Place of Plants (2023) z Edwardom S. Caseyjem. https://www.michaelmarder.org/

Omsk Social Club svoja dela ustvarjajo med dvema svetovoma: v enem živimo, kot smo vajeni, v drugem igramo vloge. Ta svetova se zlivata v enega. Omsk svoje špekulativne fikcije umešča prav tja ; s temi potopljivimi instalacijami se preseli na ozemlje, ki so ga leta 2017 poimenovali igranje resničnostne igre (Real Game Play – RGP). S svojim delom želijo vzpostaviti stanja, ki bi lahko bila fikcija ali pa še nedoživeta resničnost. https://www.omsksocial.club/

Lívia Nolasco-Rózsás je kuratorka in umetnostna zgodovinarka. Od leta 2006 v institucijah sodobne in intermedijske umetnosti, kar vključuje ustanove, kot so ZKM | Center for Art and Media Karlsruhe, Chronus Art Center (Šanghaj), Nam June Paik Art Center (Seul), Tallinna Kunstihoone in Ludwig Museum Budapest, kurira razstave na teme, kot so genealogija in družbeni vpliv planetarne komputacije ter elektronski nadzor in demokracija. Leta 2019 je začela kuratorsko raziskovanje »virtualnega stanja«, poleg tega pa je pobudnica in vodja mednarodnega skupnega projekta Beyond Matter v ZKM | Karlsruhe, ki združuje več institucij, med drugim Centre Pompidou (Pariz) in Univerza Aalto na Finskem.

Špela Petrič je slovenska novomedijska umetnica z naravoslovno izobrazbo. V svoji umetniški praksi združuje biomedijske prakse in performativnost, da bi vzpostavila nenavadne odnose med telesi, ki razkrivajo temelje naše (bio)tehnološke družbe in predlagajo alternative. Petrič je prejela več nagrad, med drugim nagrado White Aphroid za izjemen umetniški dosežek (Slovenija), nagrado Bioart and Design Award (Nizozemska) in priznanje Prix Ars Electronica (Avstrija). https://www.spelapetric.org/

Protektorama toxica je umetna identiteta, ki se je izkristalizirala leta 2011 in je korenina življenjske linije Protektoramae, črede WorldWideWitches. Delala je kot Smartphone Sangoma in Unholdenschar. Leta 2014 se je razvila v potujočo čarovnico (imenovano globalis), leta 2016 pa v Rare Earth Occultist (toxicae). Nenehno razvija svojo ritualno prakso. Raziskovala je vrhove gora, kamnite kroge in druge naravne lokacije brez mobilnega signala ter obiskovala kraje z napredno tehnologijo (na primer Times Square leta 2014 ali berlinsko Apple trgovino leta 2016). Protektoramine intervencije razkrivajo, da je naša najnaprednejša tehnologija prepletena s tistim, kar imenujemo arhaično ali narava, kljub naši iluziji o človeškem obvladovanju narave in okolja. https://www.instagram.com/protektorama/

JP Raether živi in dela v Berlinu. Študiral je na Universität der Künste Berlin, trenutno pa je profesor na magistrskem programu Žive oblike umetnosti na Akademie der Bildenden Künste v Nürnbergu. JP Raetherja in aLifveForms podpira štipendijski program 2020/2021 ustanove PACT Zollverein (Essen). http://www.johannespaulraether.net/

Simon Speiser je umetnik, ki ustvarja fiktivne koncepte, v katerih se narava povezuje s tehnologijo. Speiser je odraščal med Nemčijo, Ekvadorjem in Bolivijo. Njegove izkušnje z naravo v Južni Ameriki, zlasti na očetovi plantaži kakava v Esmeraldasu v Ekvadorju, so močno vplivale na njegovo prakso. Pozorno spremlja razvoj nastajajočih tehnologij, hkrati pa v medsebojni dialog postavlja različne medije in discipline, od pisanja, kiparstva, tkanja in grafike do video in VR instalacij, s čimer si prizadeva raziskati presečišče umetnosti in znanstvene fantastike.https://www.simonspeiser.de/

Subash Thebe Limbu je umetnik iz staroselske skupnosti Jakthung (Limbu) z območja, ki ga danes poznamo kot vzhodni Nepal. Ukvarja se z zvokom, filmom, glasbo, performansom, slikarstvom in podcasti. Subash je magistriral iz likovne umetnosti na Central Saint Martinsu (2016), diplomiral iz likovne umetnosti na univerzi Middlesex (2011) in opravil vmesni študij likovne umetnosti na Lalit Kala Campusu v Katmanduju. V njegovih delih, ki jih navdihujejo družbenopolitična vprašanja, upor in znanstvena/spekulativna fikcija, se nenehno pojavljajo teme migracije, podnebnih sprememb in staroselstva ali futurizma Adivasi, kot ga imenuje. Subash živi v mestu Newa Nation (Katmandu) in Londonu. https://subashthebe.com/

Jelena Visković je umetnica in razvijalka programske opreme. Skozi združujevanje kiparstva in metod oblikovanja iger odpira razspravo o kompleksnih pripovedih, ki spremljajo sodobne tehnologije. Pri svojem raziskovanju in delu se odziva na nove in arhaične tehnologije, družbene organizacijske platforme in javne prostore. Zgodovinske artefakte ali tehnologije si pogosto prisvoji, kot da bi šlo za igre, ki jih je mogoče obravnavati kot proces, interaktivni prostor z igralno mehaniko, v katero je mogoče posegati in jo modificirati. Jelena Visković je svoja dela razvijala in predstavljala v sodelovanju z institucijami, kot so V&A, Rhizome, Transmediale in The New Institute. Trenutno živi v Združenem kraljestvu in je predavateljica oblikovanja iger na oddelku za komunikacije, kulturo in medije na UCL. Leta 2021 je razstavljala tudi na 34. grafičnem bienalu Ljubljana – ISKRA DELTA .

Lea Vene in Lovro Japundžić sta neodvisna kuratorja iz Zagreba. Skupaj delata v Galeriji Močvara, nomadskem razstavno-performativnem projektu, ki deluje kot galerijski del nočnega kluba Močvara. V tem »butičnem« kuratorskem programu ju zanimajo site-specific instalacije, performansi in nove samostojne produkcije, ki združujejo igriv in pogosto konfrontacijski pristop do normativnih struktur. V zadnjem času se osredotočata predvsem na performativno umetnost in dela, ki pogosto predstavljajo provokacijo ali performativno situacijo ter preučujejo ustaljene definicije koreografije in dinamike med nastopajočim in občinstvom. Od leta 2019 raziskujeta subverzivni potencial igre vlog, pri čemer sodelujeta z umetniki, kot so Trakal, Ed Fornieles, Wojciech Kosma, Billy Bultheel in Brody Condon. S kolektivi, kot sta Young Boy Dancing Group in New Noveta, pa se raziskujeta jezo kot pozitivno in regenerativno orodje. Na delavnici v okviru tečaja R-Lab Kraljevega inštituta za umetnost v Stockholmu sta ustvarila plavajoči leksikon čudes in katastrof ter polega tega organizirala predstave z umetniki, kot so Jaana-Kristiina Alakoski, Sanna Helena Berger, Candela Capitán, Mina Tomić itd. https://www.instagram.com/mocvara_gallery/

Gediminas Žygus se ukvarjajo z interdisciplinarnimi projekti, ki vključujejo glasbene albume, instalacije, performanse in kratke filme. Gediminas delujejo na presečišču politike in umetnosti ter raziskujejo teme, kot sta kolektivno oblikovanje sveta in znanstveni neuspeh. Njihova široka in obsežna praksa se spreminja in razvija z vsako interakcijo, lokacijo in sodelovanjem. Sodelovali so tudi z različnimi umetniki, kot je Holly Childs, s katerimi so ustvarili več albumov in performansov. Gediminas so magistrirali iz filma, oblikovanja in politike na Sandberg Instituut v Amsterdamu. https://soundcloud.com/gediminaszygus