Digitalni obrok: Paloma Kop

Paloma Kop: Magnetni terenski posnetki

Sreda, 24. november 2021 | 17:00
@ spletni prenos

Digitalni obrok bo ponudil vpogled v zakulisje multimedijske umetniške prakse Palome Kop ter predstavil proces, s katerim je umetnica ustvarila delo Magnetni terenski posnetki (2021) in serijo Elektromagnetna Zemlja, ki še ni zaključena. Danes o elektriki in magnetizmu večinoma govorimo v povezavi s človeškimi tehnologijami, čeprav se vse oblike sevanja in električne aktivnosti pojavljajo povsod v naravi, na Zemlji in v vesolju. Umetnica raziskuje nejasne meje med naravo in stroji ter nove metode opazovanja in raziskovanja okolja z najnovejšimi tehnologijami.

Predstavitvi bo sledil pogovor z Ido Hiršenfelder.

Paloma Kop je videoumetnica in glasbenica, ki za ustvarjanje kompozicij, instalacij in performansov uporablja signalne povratne zanke, elektronsko strojno opremo in hibridne medijske procese. V svojem delu dekonstruira meje med materialnim in elektronskim prostorom; zanimajo jo univerzalije, skupne naravnim pojavom, računalništvu in kaosu. Na Univerzi Alfred je magistrirala iz elektronskih umetnosti, kot izvajalka pa je med drugim sodelovala na festivalu Ibrida*Pluri in filmskem festivalu Ann Arbor ter pri seriji dogodkov Ambient Church. Spletna stran: http://palomakop.tv.

Ida Hiršenfelder (beepblip) je zvočna umetnica in arhivistka. Nastopa pod slišnoglasnim imenom beepblip. Z uporabo analogne elektronike, DIY modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine. Njena samostojna albuma Noise for Strings, Vol. 1 (2019) in Noise for Strings, Vol. 2 (2020) sta izšla pri založbi Kamizdat. Trenutno je magistrska študentka sonologije na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Splet: https://beepblip.org/. Zvok: https://beepblip.bandcamp.com/.

Produkcija: Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, in Zavod Projekt Atol, s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana

Naslovna vizualija: Dorijan Šiško

Digitalni obrok: Jussi Parikka

Jussi Parikka: O rastlinskih površinah in merilu podob

Petek, 26. november 2021 | 16.00
@ spletni prenos

Predavanje bo posvečeno Parikkinim aktualnim raziskavam o »rastlinskih podobah« v sodelovanju z Abelardom Gilom-Fournierjem, ki bodo predstavljale vstopno točko v pregled alternativne zgodovine vizualne kulture in fotografije. Temeljilo bo na njunem nedavnem praktičnem delu oziroma avdiovizualnem eseju Seme, podoba, tla (2020), ki bo predvajan v okviru predstavitve, vprašanja o metodah umetniškega ustvarjanja pa bodo v tem pogledu igrala osrednjo vlogo.

Parikka bo opisal genealogijo energijskih in materialnih oblik podob, ki so vzniknile v okviru raziskovanja rastlin od približno leta 1850. Avtorja se rastlinam namreč ne posvečata zgolj v širšem filozofskem smislu razprav, ki so potekale v zadnjih letih, temveč v kontekstu raziskav o moderni zgodovini znanosti, eksperimentalnih praks in modeliranja.

Delo Seme, podoba, tla (2020), ki je del projekta Operativne podobe, poziva k premisleku koncepta operativnih in instrumentalnih podob v povezavi z okoljskimi humanističnimi vedami – vključno s tehnikami daljinskega zaznavanja, opazovanjem iz zraka in rastlinskimi površinami. Te se po eni strani navezujejo na obstoječe oblike opazovanja zemlje in s tem na osrednja vprašanja o sodobnih oblikah nadzora in upravljanja s pomočjo okoljskega monitoringa. Obenem pa odpirajo tudi spekulativno zgodovino, ki se navezuje na avdiovizualni esej in v njem predstavljene teme, povezane s tehnologijami zračnih, setvenih in kmetijskih površin kot površin podob, namenjenih operativnim postopkom.

Predstavitvi bo sledil pogovor z Robertom Bobničem.

Jussi Parikka predava tehnološko kulturo in estetiko na Šoli za umetnost v Winchestru (Univerza v Southamptonu) in od januarja 2022 tudi digitalno estetiko na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Je član združenja Academia Europaea in gostujoči predavatelj na FAMU, Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Pragi, na kateri vodi projekt Operativne podobe in vizualna kultura (2019–2023). Njegova objavljena dela vključujejo Insect Media (2010), Digital Contagions (2007/2016), A Geology of Media (2015) in What is Media Archaeology? (2012). Pred kratkim je kot sourednik sodeloval pri izdaji zbirke esejev Photography Off the Scale (2021). Je tudi soavtor knjige The Lab Book: Situated Practices in Media Studies (2021). Spletna stran: http://jussiparikka.net

Robert Bobnič je raziskovalec v Centru za proučevanje kulture in religije in doktorski študent medijskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V doktorski disertaciji se ukvarja s proučevanjem algoritmov in avtomatizacije na področju kulturne potrošnje. V preteklosti je med drugim deloval kot urednik pri založbi V.B.Z. (2018–2020), urednik kulturne redakcije na Radiu Študent (2013–2016) in glavni urednik časopisa Tribuna (2011–2012) ter bil član uredništva ŠUM-a, revije za sodobno umetniško kritiko in teorijo (2018–2019).

__________

Produkcija: Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost, in Zavod Projekt Atol.
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.