Chagall

Gledališka predstava Chagall črpa navdih iz življenja in ustvarjanja znamenitega belorusko-francoskega slikarja Marca Chagalla. Gre za preplet gledališča in likovnosti, saj bosta scenografija in barvitost v Chagallovi maniri nastajali pred gledalčevimi očmi.

Ustvarjalce zanima raziskovanje odnosa med besedo, pripovedjo in barvo, abstraktnim. Marc Chagall, eno največjih slikarskih imen 20. stoletja, je pri petintridesetih letih napisal avtobiografijo Moje življenje (Študentska založba, 2005, prevedla Suzana Koncut). Knjiga je nastajala v turbulentnem času, ko je Chagallova umetniška zvezda žarela v silnem vzponu, kraji njegovega otroštva in mladosti pa so nepovrnljivo izginevali v vrtincu zgodovine. Marc je živel v razburljivem in umetnosti naklonjenem času. Menil je, da mora likovna umetnost – tako kakor knjige – pripovedovati, gledalcem pa posredovati izkušnje, spomine in doživetja. Življenje je preroško dojemal kot cirkus: da bi preživel, moraš biti klovn, akrobat, glasbenik, slikar …

Gledališka govorica uprizoritve se navdihuje (tako v dramaturškem kot režijskem smislu) v neizmerni zakladnici Chagallove ikonografije, v njegovem sanjskem, nadrealističnem svetu, v erupciji njegovega ustvarjalnega opusa.