WORLDS’ END SIMPOZIJ JAVNI PROGRAM (PREDAVANJA, POGOVORI, PROJEKCIJA)

URNIK

Sobota, 17 avgust 

➤  16.00–17.00 

Okrogla miza / Politika in pedagogika umetniškega igranja vlog kot kolektivnega postajanja

V dialogu z Áronom Birtalanom, Carino Erdmann in Omsk Social Club, bomo na panelu osvetlili različne metodologije in poglede na igranje vlog (role-play) v kontekstu umetniške prakse ter obravnavali politične in pedagoške obljube tega medija v času, zaznamovanem s krepitvijo konzervativne politike in izrednimi podnebnimi razmerami. Z gosti se bomo pogovarjali o njihovih pristopih k vprašanjem zmožnosti delovanja (agency), identitete in kolektivnosti, pa tudi o njihovem skupnem zanimanju za okultno magijo (magick), mistiko in moč prelivanja med svetovi življenja in igre, resničnostjo in fikcijo. Vprašali se bomo, kako igre vlog lahko pomagajo razgraditi zakoreninjene ideje, norme in antropocentrične predpostavke, postaviti temelje za kolektivno prakso oblikovanja svetov osnovano na soustvarjalnemu postajanju namesto individualizmu, ter razviti nove načine obstajanja in čutenja v svetu, ki ga preoblikujejo ekološke spremembe.

Govorci: Áron Birtalan, Carina Erdmann in Omsk Social Club. Moderirata: Tjaša Pogačar in Brandon Rosenbluth

➤  17.00–17.45 

Predavanje / Lukáš Likavčan: Planet nesebičnih: Filozofija za naseljivo Zemljo

Lukáš Likavčan bo v predavanju osvetlil svoje nedavno delo, ki planetarne imaginarije usmerja k astronomskemu konceptu planeta in k spekulativnim zgodovinam, ki jih omogočajo različne rešitve Fermijevega paradoksa. To ima neposredne posledice za politiko in etiko trajnosti, saj naše razprave usmerja k bolj vključujočim normativnim konceptom, kot sta naseljivost (habitability) ali proces in pogoji formacije planetarnega okolja.

➤  18.00–18.45 

Predavanje / Lucia Pietroiusti: Vse, kar je ostalo od menjave letnih časov

Ko opazujemo živali in rastline, smo pogosto priča nekakšni pripravi na menjavo letnih časov: evolucijskemu plesu med vremenom in odločitvijo, kjer že prvi znaki preobrazbe spodbudijo odvajanje hranilnih snovi iz listov, vznik poganjkov in brstov, shranjevanje hrane in maščob, grajenje brlogov in gnezd. V luči sprememb naši več-kot-človeški sopotniki morda ne vedo, kaj jih čaka, nedvomno pa vedo, kako se nanje pripraviti.

V predavanju, kuratorka Lucia Pietroiusti izhaja iz svojih izkušenj ukvarjanja z umetnostjo in ekologijo, ter iz svojih raziskav in izobrazbe s področja žalovanja in obredov. V spremstvu misli Vanesse Machado de Oliveira do Federica Campagne in Ernesta de Martina, bo Pietroiusti poskušala odpreti vprašanja o svetu, ki se končuje. Katere miselne navade, katere zgodbe in kateri obredi nam lahko v času temeljite preobrazbe pomagajo vzdrževati in prevedriti spremembe? Katere koščke žerjavice preteklosti že držimo v svojih rokah? Kako ustvariti prostor za tisto, česar morda nikoli ne bomo doživeli? In kaj ima s tem opraviti umetnost?

➤  18.45–19.30 

Razprava / Lucia Pietroiusti, Lukáš Likavčan
Moderira: Tjaša Pogačar

Nedelja, 18 avgust 

➤ 10.00–14.30,  dvorana Komuna, Kino Šiška

Delavnica grajenja svetov / Áron Birtalan

V okviru ARIA simpozija Konec svetov vas vabimo, da se pridružite igri DIM – igri za brezbrižne ume in radovedne ude, ki jo bo vodil naš ARIA rezident Áron Birtalan.

DIM je eksperimentalna igra, v kateri kot skupina ustvarimo izmišljen ekosistem, ki ga doslej še nismo poznali. Ta ekosistem je bivališče bitij, oblik, predmetov in drugih radovednih teles, ki se gibljejo in medsebojno komunicirajo, pri tem pa nikoli zares ne vedo, koga ali kaj srečujejo. Namesto da bi svoj svet ustvarjali pod nadzorom glavnega pripovedovalca, bomo pustili našim čutom, gibanju in nenavadnim glasovom iz niza kamnov, da prevzamejo ustvarjalno vodstvo. DIM je na neki način mešanica med igro vlog in gibalno delavnico, hkrati pa je tudi parodija na oboje.

Več informacij o delavnici ter kako se prijavit TUKAJ.

➤  16:00–16:30 

Predavanje / Tom K Kemp: Zakaj pušča? Vesolja v steklenicah in peklenski igralci.

Posmrtno življenje, simulacije delcev in youtuberske terarije lahko opredelimo kot “mezokozmose”: reducirane in zaprte ekosisteme, mesta spekulacij, ki ležijo med nadzorovanimi in spontanimi obnašanji. Na predavanju bomo s pomočjo študij iger in različnih zgodovinskih formalizacij hipotetičnih alternativnih družb razmišljali o razmerju med mezokozmosi, rekonfiguracijo sveta, formalnimi lastnostmi razvijanja in igranja fiktivnih RPG (role-playing games) okolij ter o njihovih protislovjih in potencialih.

➤  16:30–17:00 

Predavanje / Klara Kofen: Vsem “kaj bi bilo, če bi bilo” smetiščem

Lauren Berlant piše: “Nekoč sem se oklicala za utopistko (…) Morala bi se označiti za heterotopistko, ki se posveča življenju v soobstoju mnogih oblik življenja.”

Kakšni organizacijski, čutni in afektivni režimi vzniknejo, ko so vse oblike obstoja izven ravnotežja? In kako je mogoče njihovo preteklost sintetizirati z mnogimi potencialnimi prihodnostmi? Je sinteza pravi način organizacije ali pa je potreben nov, radikalno kompozicijski pristop? Klara Kofen bo v predavanju predstavila svoje raziskovanje polikrize 17. stoletja, ki je sovpadla z rojstvom številnih modernosti, ter svoje delo avtorice oper, ki ji služijo kot formalni, zgodovinski, organizacijski in estetski vektorji; oblika “multimodalnega ustvarjanja sveta”, ki je prevodno, afektivno in kompozicijsko.

➤  17:00–17:30 

Predavanje / Alice Bucknell: Vsi poligoni sveta

As historical forecasting models glitch out in the present, sci-fi soaked “solutions” for the climate crisis are rapidly gaining credo. The concept of digital Earths—simulated doubles of the planet that can be used to monitor and predict anything from agricultural production and flight patterns to extreme weather events and proposals to synthetically dim the sun—is novel and simultaneously storied, unearthing a hungover ghost of cybernetic theory even while going god mode to visualize our most statistically-salient future. In this talk, which takes place inside a game engine, artist and writer Alice Bucknell will navigate an emergent procedural world that composts itself and resists readability, in order to explore the baked-in paradoxes of climate modeling and predictive technologies in foreclosing other possible futures.

➤ 17.45–18.45  

Razprava / Alice Bucknell, Klara Kofen, Tom K Kemp

Moderirata: Tjaša Pogačar in Brandon Rosenbluth

➤ 18.45–19.30 

Projekcija filma / Cécile B. Evans: Reality Or Not (Resničnost ali ne)

Film Reality or Not (Resničnost ali ne) (2023) spremlja skupino srednješolcev iz predmestja severno od Pariza, ki na povabilo ameriškega producenta sodelujejo v resničnostnem televizijskem šovu, pri čemer zavrnejo lastno resničnost. Njihovo zgodbo o radikalizaciji spodbuja producent_ka (Evans), pripoveduje pa njihova nekdanja učiteljica (Alexandra Stewart). Dijaki začenjajo vaditi skakanje med svetovi, kar film popelje skozi različne resničnosti. Poleg skupine mladih prepletene zgodbe gradi eklektična paleta likov od nekdanje zvezdnice resničnostnega šova The Real Housewives, ki je postala hekerka in poskuša zrušiti Mednarodni denarni sklad do skupine neuspešnih renderjev virtualnega vplivneža, ki se združijo v sindikat delavcev. 35-minutni film je prepleten s pronicljivim humorjem, kar omogoča ostre preglede sodobne kulture in mikavnimi podobami. Te igrajo pomembno vlogo pri napadu idej in gledalce vabijo v različno odvijajoče se realnosti. „Ni tebe, ni mene, ni zgodbe“.

Koprodukcija: Fondazione MAST & Museo d’Arte Moderna di Bologna, Bologna; Lafayette Anticipations, Pariz; Singapore Art Museum, Singapur; Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains; Tourcoing
Podpora: School of Digital Arts (SODA), Manchester, Sandra Murail
Dodatna podpora: Louvre, Pariz; Aéroport de Paris-Charles-de-Gaulle, Roissy-en-
France; Arts at CERN, Geneva; DAAC Créteil v sodelovanju z the Lycée Suger, Saint-
Denis; LAYR, Dunaj; Chateau Shatto, Los Angeles

 

✦

BIOGRAFIJE GOVORCEV

Alice Bucknell je umetnik_ca in pisec_ka iz Los Angelesa. Njegovo_njeno nedavno delo je bilo osredotočeno na ustvarjanje filmskih vesolj v igralnih svetovih, pri čemer je raziskovala afektivne razsežnosti videoiger kot vmesnikov za razumevanje kompleksnih sistemov, odnosov in oblik znanja. Svoje delo je med drugim predstavil_a na Ars Electronica v sodelovanju z transmediale, Arcade Seoul, 18. beneškem arhitekturnem bienalu, Gray Area v San Franciscu, Singapore Art Museum in Serpentine v Londonu. Njegova_njena besedila so bila objavljena v publikacijah, kot so ArtReview, e-flux architecture, frieze, Flash Art, Harvard Design Magazine in Mousse. V letu 2024 je štipendist_ka Graham Foundation for Advanced Studies in Fine Arts, prejemnik_ca Collide Residency v CERN-u in Copenhagen Contemporary ter umetnik_ca na rezidenčnem raziskovalnem programu Enter the Hyper-Scientific EPFL v Lozani. Bucknell je magistriral_a iz sodobne umetnosti na Royal College of Art in diplomiral_a iz antropologije na Univerzi v Chicagu. Trenutno je profesor_ica na SCI-Arc v Los Angelesu.

Áron Birtalan je umetnik_ica, glasbenik_ica in študent_ka teologije, katere_ga delo raziskuje jezike užitka in trpljenja med angelom, bitjem in računalnikom. Birtalan razmerja in čutno zaznavo uporablja kot umetniški material, s katerim ustvarja igre, mistične prakse, glasbene izdaje, uporne misli in hibridne publikacije. Birtalan je študiral_a na Kraljevem konservatoriju v Haagu ter zaključil_a magistrski program DAS v Amsterdamu, trenutno pa nadaljuje doktorski študij na Inštitutu za ples na Univerzi za umetnost v Stockholmu. Njegova_njena umetniška disertacija Your Bones Hold the Shape of What’s to Come bo predvidoma izdana leta 2026.

Cécile B. Evans je ameriško-belgijska umetnik_ca, ki živi in dela v La Plaine Saint Denis. Evans v svojih delih raziskuje vrednost čustev in upor, do katerega prihaja ob njihovem stiku z ideološkimi, fizičnimi in tehnološkimi strukturami. Svoja dela je med drugim predstavil_a v Centre Pompidou (FR), Museo d’Arte Moderne di Bologna (IT), Tate Liverpool (UK), Lafayette Anticipations (FR), Tramway (UK), Serpentine Galleries (UK), Castello di Rivoli (IT), Museum Abteiberg (DE) ter razstavljal_a dela v Whitechapel Gallery (UK), Haus der Kunst (DE), Renaissance Society Chicago (ZDA), Singapore Art Museum (SG) in Mito Art Tower (JP). Njegovi_njeni filmi so bili prikazani na festivalih, kot sta New York Film Festival in Rotterdam International, dela pa so v javnih zbirkah, kot so MoMA NY (ZDA), Whitney Museum (ZDA), Centre Pompidou (FR), Louisiana Museum of Modern Art (DK) in National Museum of Modern and Contemporary Art Seoul (KR).

Carina Erdmann živi med Berlinom in Brusljem. Deluje na presečišču oblikovanja iger in performansa, pri čemer raziskuje igro vlog in kolektivno (raz)gradnjo sveta kot metod za kritično raziskovanje in družbeno spekulacijo. Preučuje improvizacijo, somatske partiture in deljenje sanj kot komunikacijske tehnologije za ponovno kolektivizacijo notranjih bojev, ki so strukturne narave. V različnih sodelovanjih in kontekstih razvija prilagodljive arhitekture iger, ki igralce pozivajo k (de)konstrukciji kolektivnih spominov, (per)formiranju pluralnih perspektiv in izvajanju alternativnih agend. Njen trenutni raziskovalni projekt Distant Bodies and Accomplices podpirajo različne (para)akademske institucije, kot so LUCA School of Arts, School of Commons in a.pass, ter skupnosti aujus.be projektnega prostora kolektivno vodenega prek igre vlog, discord skupine dreamXchange in 0ct0p0s.net, platforme za prefigurativno igro.

Tom K Kemp uporablja oblikovanje iger vlog (roleplaying game design), animacijo in filme za pripovedovanje kolektivnih zgodb o kompleksnosti in ljudeh, ki jo tvorijo. Forma igre vlog prek katere Tom K Kemp združuje politično simulacijo, ljubiteljsko fikcijo (fan-fiction) in prerokovanje v pol-improvizirano skupinsko pripovedništvo, udeležence povabi, da analizirajo sisteme, zapletejo običajne pripovedi ter sintetizirajo vrsto različnih znanj v dramski zaplet, dialog, diagram in performans Razstavljal je v La Casa Encendida, Madrid (ES), EYE Filmmuseum, Amsterdam (NL), Quad, Derby (UK) in MKG Hamburg (DE). Bil je rezident v Rijksakademie van Beeldende Kunsten, Amsterdam (NL), DOGO (CH), Rupert, Vilna (LT) in Triangle-Astérides and Cité Internationale des Arts (FR).

Klara Kofen je interdisciplinarna umetnica, dramaturginja in pisateljica, ki živi v Londonu. Je umetniška vodja skupine Waste Paper Opera, ki ustvarja zvočna intermedijska dela. V svojem delu se ukvarja z zgodovino, spekulativnim, hipotetičnim, resničnim in namišljenim, ter z načinom, kako tehnološki vmesniki oblikujejo naš odnos do časa in afekta. Med njenimi nedavnimi deli sta Admiror, or Revolutionary Sentiments v sodelovanju z Bahar Noorizadeh (BEK Bergen, 2023, Medialab Matadero 2024, The Guggenheim Museum, NYC, 2024) in Dead Cat Bounce – an oratorio about finance and catastrophe v sodelovanju z Gary Zhexi Zhang (UK Tour 2024, Nottingham Contemporary, Eastside Projects, Arts Catalyst). Študirala je zgodovino v Glasgowu in Oxfordu ter kreativno pisanje za uprizoritvena dela na Guildhallu. Rodila se je v grško-poljski družini in odraščala v Düsseldorfu.

Lukáš Likavčan je filozof, ki se ukvarja z novimi tehnologijami, ekologijo in astronomijo. Deluje kot raziskovalec v programu Antikythera, ki ga izvaja inštitut Berggruen, in je bodoči sodelavec Panela za planetarno razmišljanje Univerze v Giessnu. Kot svetovalec pogosto sodeluje tudi z zasebnimi podjetji, javnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami, kot je Waag Futurelab. Več informacij na likavcan.com.

Omsk Social Club je razširjajoč se kolektiv, ki ustvarja med dvema svetovoma: med življenjem, kot smo ga vajeni na eni in igro vlog na drugi strani. Kjer se ta svetova zlijeta, se odpre prepad raziskovanja, ki se izraža v specifični potopitveni metodologiji, ki so jo Omsk Social Club leta 2017 poimenovali ‘Real Game Play’: kolektivna potopitev in spekulativno ustvarjanje svetov. Njihova dela prikličejo stanja in prehode, ki bi lahko bili fikcija ali še neizkušena realnost. Med drugim so razstavljali v Martin Gropius Bau v Berlinu, HeK v Baslu, HKW v Berlinu ter centru za vizualne umetnosti in arhitekturo Stroom den Haag v Haagu. Sodelovali so na 34. Grafičnem bienalu v Ljubljani, festivalu glasbene in vizualne umetnosti CTM v Berlinu, 6. atenskem bienalu, ter festivalih Transmediale in Impakt. Leta 2021 so skupaj z Larryjem Ossei-Mensahom kurirali 7. atenski bienale.

Lucia Pietroiusti je vodja oddelka Ecologies v galeriji Serpentine v Londonu. Kot kuratorka, vodja programov in strateška organizatorka deluje na presečišču umetnosti, ekologije in sistemov, pogosto izven razstavnih prostorov. Ecologies at Serpentine je celostna pobuda in namenski oddelek, katerega cilj je vpeljati odgovornost do okolja v infrastrukturo, delovanje, sisteme in programe organizacije. Pietroiusti je bila ustanoviteljica projekta Serpentine’s General Ecology in kuratorka projekta Sun & Sea (litvanski paviljon, Beneški bienale 2019 in trenutna gostovanja). Skupaj s Filipo Ramos je sokuratorka razstav Songs for the Changing Seasons (Vienna Climate Biennale, 2024); Persones Persons (8th Biennale Gherdeïna, 2022) ter raziskovalnega projekta The Shape of a Circle in the Mind of a Fish (festival, podcast in serija publikacij). Pietroiusti je tudi kuratorka Sites of … Practice (E-WERK Luckenwalde, 2024), Back to Earth (Serpentine, 2020–22) in Infinite Ecologies Marathon (2023-24). Med njenimi nedavnimi publikacijami sta More-than-Human (z Andrésom Jaquejem in Marino Otero Verzier) in Microhabitable (s Fernandom García-Doryjem).