Vaje za resničnost
osmo/za, Slovenska 54, 8. nadstropje (Doireann O'Malley, Tom K Kemp, Špela Petrič - 9.8.-29.8.) & Moderna Galerija (Cécile B. Evans 18.8.), Ljubljana
09. – 29. avgust 2024
Odprtje razstave
9. avgust ob 20.00
Odpiralni čas
četrtek in petek 17.00–19.00
sobota 12.00–14.00
“Vaje za resničnost” bodo predstavile hibridne prakse in perspektive – med dokumentarnim filmom in fikcijo, popolnoma improviziranim ali po scenariju vnaprej določenim igranjem vlog, z igralci, ne-igralci in umetnimi entitetami ter palimpsesti sedanjih ter bližnjih časov in prostorov -, ki izpostavljajo zabrisane meje med resničnostjo in fikcijo, razkrivajo konstruiranost naših pogledov na svet ter osvetljujejo povsem nove imaginacije, identitete in načine bivanja. Pri tem ne raziskujejo le vpliva na razvoj in ohranjanje lastnega jaza, temveč tudi širše razprave o političnem vključevanju, aktivizmu, spolu, agrikulturi, medicini, izobraževanju in virtualizaciji.
Cécile B. Evans: Vaje za resničnost (Moderna galerija, 18.8.2024, v sklopu ARIA simpizija)
Film Reality or Not (Resničnost ali ne) spremlja skupino srednješolcev iz predmestja severno od Pariza, ki na povabilo ameriškega producenta sodelujejo v resničnostnem televizijskem šovu, pri čemer zavrnejo lastno resničnost. Njihovo zgodbo o radikalizaciji spodbuja producent_ka (Evans), pripoveduje pa njihova nekdanja učiteljica (Alexandra Stewart). Dijaki začenjajo vaditi skakanje med svetovi, kar film popelje skozi različne resničnosti. Poleg skupine mladih prepletene zgodbe gradi eklektična paleta likov od nekdanje zvezdnice resničnostnega šova The Real Housewives, ki je postala hekerka in poskuša zrušiti Mednarodni denarni sklad do skupine neuspešnih renderjev virtualnega vplivneža, ki se združijo v sindikat delavcev. 35-minutni film je prepleten s pronicljivim humorjem, kar omogoča ostre preglede sodobne kulture in mikavnimi podobami. Te igrajo pomembno vlogo pri napadu idej in gledalce vabijo v različno odvijajoče se realnosti. „Ni tebe, ni mene, ni zgodbe“.
Koprodukcija: Fondazione MAST & Museo d’Arte Moderna di Bologna, Bologna; Lafayette Anticipations, Pariz; Singapore Art Museum, Singapur; Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains; TourcoingPodpora: School of Digital Arts (SODA), Manchester, Sandra Murail
Dodatna podpora: Louvre, Pariz; Aéroport de Paris-Charles-de-Gaulle, Roissy-en-France; Arts at CERN, Geneva; DAAC Créteil v sodelovanju z the Lycée Suger, Saint-Denis; LAYR, Dunaj; Chateau Shatto, Los Angeles
Tom K Kemp: Mrtve minute (osmo/za, 9.-29.8.2024)
Skupina strokovnjakov za sistemske spremembe se zbudi in ugotovi, da je mrtva in se nahaja v peklu iz lastne domišljije. Na več srečanjih poskušajo uporabljati svoje znanje in prepričanja, da bi v posmrtnem življenju izboljšali družbene in materialne razmere. Podzemni svet, ki je običajno brezčasno kraljestvo subjektov brez lastne volje, tako postane spremenljiv. Potencialni projekti za reformo posmrtnega življenja se pojavijo na podlagi številnih analiz, ki združujejo iskren idealizem, družbene analogije, vedenjsko modeliranje, zgodovinske zapise in metafiziko. S pripisovanjem politične moči vsem mrtvim ljudem v človeški zgodovini film vzpostavlja povezave med peklenskim imaginarijem in sodobnim modeliranjem sistemov. Ideje o racionalnem akterju, subjektu ali agentu se razblinijo, kar privede do skupnega zavračanja pogojev sveta mrtvih in navsezadnje tudi pogojev živih.
Doireann O’Malley: Prototip I (osmo/za, 9.-29.8.2024)
Prototypes (Prototipi) je trilogija, ki raziskuje spol in njegove manifestacije v postspekulativnem skupku umskih in telesnih prizorov, postavljenih v modernistično stanovanjsko sosesko Interbau v predelu Hansaviertel v Berlinu. Delo raziskuje nove perspektive na trans identiteto skozi prizmo postpsihoanalitične in shizoanalitične metodologije, pri čemer prepleta rizomatske oblike mišljenja, teorijo sistemov, rastlinsko biologijo ter zavest, strojno učenje in kvantno transformacijo. S trans protagonisti filmi pristopajo k raziskovanju večih subjektivitet prek analize sanj in skupinskih psihoanalitičnih delavnic, ki se ukvarjajo z večplastnim nezavednim. Scenarij je nastal v sodelovanju z udeleženci na podlagi analize sanj, delavnic pisanja in citatov priznanih teoretikov kot izhodišča za raziskovanje manifestacije spola onkraj poželenja in ego nagonov.
Prototype I (Prototip I) je večzaslonska filmska instalacija, serija sanjskih krajin, ki s pomočjo psihoanalitičnih praks, spekulativnih tehnologij in igranja vlog v živo (live action role-playing) preizprašuje trans* semiotiko. Delo se sklicuje na znanstvene in medicinske raziskave človeške psihe, ki obravnavajo širša filozofska vprašanja, povezana z biologijo, utelešenjem spola, spolnostjo, utopizmom in biomolekularnim napredkom v človeški evoluciji.
Špela Petrič (z Reon Cordovo in Janito Chen): AIxxNOSOGRAFIJE (osmo/za, 9.-29.8.2024)
Ker se umetna inteligenca preizkuša za uporabo v vseh družbenih sektorjih, se v intervjuju z glavnim raziskovalcem zdravstvenega regulativnega organa ozremo v bližnjo prihodnost, da bi izvedeli, kako so se spopadli z vprašanji, ki so se pojavila pri uvajanju umetne inteligence v zdravstvu.
Instalacija je kombinacija materiala, ki je nastal med umetničinim raziskovanjem avtomatizacije oskrbe (od leta 2021 do danes). Vključuje zvočni prikaz Synthetic Data Use Case (o uporabi sintetičnih podatkov pri medicinskem usposabljanju), ki ga je ustvarila Reon Cordova, in vizualni prikaz, ki predstavlja akterje, povezani z genetskim presejanjem novorojenčkov na presnovne bolezni s pomočjo umetne inteligence, katerega avtorica je Janita Chen. Večplastne perspektive, ki se pojavljajo v video delu, so izbrana terenska pričevanja amaterskih etnografov, ki so bila zbrana med projektom Performative Ethnographies, ki so potekale v Erasmus Medical Center (november 2021), univerzitetni bolnišnici Bonn (februar 2023) in univerzitetnem medicinskem centru Groningen (maj 2023).
Koncept: Špela Petrič | Performer: Ira Brand | Podpora: Reon Cordova | Video and montaža: Rob van Pelt | Oblikovanje: Miha Turšič | Dodatni posnetki: Carla Zamora | Prikaz primera uporabe v genetiki, osredotočen na uporabo umetne inteligence CAPICE, ki se uporablja pri genetskem presejanju novorojenčkov za presnovne bolezni (v okviru ELSA-NN): Janita Chen | Zvočni prikaz Synthetic Data Use Case (v okviru ELSA-NN): Reon Cordova | Gostiteljske institucije in partnerji: ELSA AI lab Northern Netherlands; Bonn Sustainable AI Lab, Institute for Science and Ethics, University of Bonn; University Hospital Bonn; University Medical Center Groningen; Kepler University Hospital Linz; Elisabethinen Hospital Linz; V2_ Lab for the Unstable Media | Produkcija: Ars Electronica, 2023 | Podpora: Deutsche Telekom in Creative Industries Fund NL.
Projekt je nastal v okviru rezidence ArtScience, ki jo je omogočil Deutsche Telekom v sodelovanju z Ars Electronica in s podporo Sustainable AI Lab Univerze v Bonnu.
Delo je tudi del projekta ELSA AI lab Northern Netherlands (ELSA-NN) (s številko projekta NWA.1332.20.006) v okviru Dutch Research Agenda (NWA) AI Synergy programme ‘Artificial Intelligence: Human-centred AI for an inclusive society – towards an ecosystem of trust’, ki ga delno financira Dutch Research Council (NWO).
Vodstva po razstavi
s kuratorjem Brandonom Rosenbluthom
10. avgust ob 12.00
17. avgust ob 12.00
24. avgust ob 12.00
Kolofon
Kurira: Brandon Rosenbluth
Sodelujoči umetniki: Cécile B. Evans, Tom K. Kemp, Doireann O’Malley, Špela Petrič
Grafično oblikovanje: Marijn Degenaar
Produkcija: Zavod Projekt Atol
Tehnična pomoč: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti Ljubljana
Podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo
Bios
Cécile B. Evans je ameriško-belgijska umetnik_ca, ki živi in dela v La Plaine Saint Denis. Evans v svojih delih raziskuje vrednost čustev in njihovo uporništvo ob stiku z ideološkimi, fizičnimi in tehnološkimi strukturami. V preteklosti je med drugim realiziral_a nova dela za Centre Pompidou (FR), Museo d’Arte Moderne di Bologna (IT), Tate Liverpool (UK), Lafayette Anticipations (FR), Tramway (UK), Serpentine Galleries (UK), Castello di Rivoli (IT), Museum Abteiberg (DE) ter razstavljal_a dela v Whitechapel Gallery (UK), Haus der Kunst (DE), Renaissance Society Chicago (ZDA), Singapore Art Museum (SG) in Mito Art Tower (JP). Njegovi_njeni filmi so bili prikazani na festivalih, kot sta New York Film Festival in Rotterdam International, dela pa so v javnih zbirkah, kot so MoMA NY (ZDA), Whitney Museum (ZDA), Centre Pompidou (FR), Louisiana Museum of Modern Art (DK) in National Museum of Modern and Contemporary Art Seoul (KR).
Cécile B. EvansTom K Kemp uporablja oblikovanje iger vlog (roleplaying game design), animacijo in filme za pripovedovanje kolektivnih zgodb o duhovih ter kompleksnosti in ljudeh, ki jo sestavljajo.
Tom K Kemp uporablja oblikovanje iger vlog, animacijo in filmsko ustvarjanje za pripovedovanje kolektivnih zgodb o duhovih in kompleksnosti ter ljudeh, ki jo sestavljajo. S pomočjo igre vlog združuje politično simulacijo, fikcijo in prerokovanje v napol improvizirano skupinsko pripovedovanje zgodb, pri čemer so udeleženci povabljeni k razčlenjevanju sistemov, zapletanju skupnih narativov in sintetiziranju vrste znanj v zaplet, dialog, diagram in predstavo. S povezovanjem globalnih sistemov, politične metafore in organizacijske infrastrukture z žanrsko fikcijo, osebnimi izkušnjami igralcev in ludističnimi odkloni poskušajo njegova dela priklicati emancipatorno nenavadnost skupinskega delovanja ter nenamerne posledice oblikovanja modelov sveta. Razstavljal je v La Casa Encendida, Madrid (ES), EYE Filmmuseum, Amsterdam (NL), Quad, Derby (UK) in MKG Hamburg (DE). Sodeloval je pri rezidencah v Rijksakademie van Beeldende Kunsten, Amsterdam, DOGO, Lihtenštajn in Rupert, Vilna.
Doireann O’Malley je transdisciplinarni_a umetnik_ca, ki živi med Berlinom in Irsko. Njegova_njena raziskovalna praksa eksperimentira s kolaborativnimi metodologijami, meditativnimi in vizualizacijskimi praksami, pisanjem, avtoteorijo, ki je formalizirana s tehnološkim poudarkom na filmu, virtualni resničnosti, umetni inteligenci, 3D in video instalaciji. Doireann je leta 2018 prejel_a Berlin Art Prize ter mnoge druge nagrade, kot so The Berlin Artistic Research Programme berlinskega senata v letih 2020/2021, Stiftung Kunstfonds, Edith Russ Haus for Media Award ter več dotacij s strani The Irish Arts Council. Razstave, pogovori in projekcije je predstavil_a v The Granary Theatre/National Sculpture Factory (IE); IMMA, Dublin, (IE); Art Institute, Basel (CH); Biennale Zielona Góra (PL); Goethe-Institut Montreal (CA); Goethe-Institut, NY (ZDA); Neuer Berliner Kunstverein (št. b.k.), Berlin (DE); Göteborg International Biennial for Contemporary Art (SE); Rencontres Internationales, Forum des Archives, Pariz (FR) & HKW, Berlin (DE); Mumok Kino, Dunaj (AT); Dublin City Gallery, Dublin (IE); KW Institute for Contemporary Art, Berlin (DE).
Doireann O’MalleyŠpela Petrič je slovenska novomedijska umetnica in znanstvenice, ki živi in ustvarja med Ljubljano in Amsterdamom. Doktorirala je iz biomedicine na Univerzi v Ljubljani in magistrirala na umetniški šoli LUCA v Bruslju, Belgiji. Njena praksa je medvrstna; združuje naravoslovje, žive medije in performans. Snuje umetniške poskuse, ki udejanjajo nenavadne sorodnosti, da razodevajo ontološke in epistemološke podstati naših (bio)tehnoloških družb in postavljajo izzive razponu bližnjih možnosti. Velik del njenega nedavnega dela je osredotočen na rastlinski živelj. Njena dela so bila na ogled na mnogih festivalih, razstavah in izobraževalnih dogodkih povsod po svetu. Prejela je več nagrad, med drugimi White Aphroid za izjemni umetniški dosežek, nagrado Bioart and Design in častno omembo na Prix Ars Electronici.
Špela Petrič
