The Bridge Project
Mini teater, Ljubljana
22. december 2016
Večer dveh eksperimentalnih filmov kultnega režiserja Richarda Foremana!
The Bridge je dolgoletni projekt pionirja avantgardnega gledališča, Richarda Foremana in njegove tesne sodelavke Sophie Havilland. 22. decembra 2016 bo v Mini teatru predstavljen njegov razvoj v letu 2016, prav tako pa tudi nekatere druge video produkcije Richarda Foremana, kot so npr. Once Every Day (2013).
The Bridge Project je Richard Foreman skupaj Havilandovo začel razvijati leta 2004, da bi tako spodbudil mednarodno umetniško izmenjavo z metodo delavnic, simpozijev, gledaliških produkcij, predstavitev vizualne umetnosti, performansa in multi-medijskih projektov. V obdobju med 2006 in 2008 so Foremanova dela, ki jih je produciral v okviru svojega gledališča Onthological-Hysteric Theater, začela vključevati tudi material, posnet na delavnicah projekta The Bridge – kot nekakšno filmsko partituro (film-score), ki je podlagala izvedbe v živo. Produkcije, ki so nastale na ta način, med drugim vključujejo Zomboid! (2006), Wake Up Mr. Sleepy! Your Unconscious Mind Is Dead! (2007), Deep Trance Behavior in Potatoland (2008).
Filma
NOW YOU SEE IT: NOW YOU DON’T
“Individuals in and out of the undifferentiated cosmic energy. While waiting for the Messiah”
Film so snemali več let na različnih lokacijah v Romuniji, na Danskem ter v Švici v okviru dolgoletnega projekta THE BRIDGE, ki sta ga Richard Foreman in Sophie Haviland skupaj razvila in izvedla po vsem svetu (od Melbourna (Avstralija), do psihiatrične bolnišnice v Lizboni (Portugalska), dvorca in cerkev v Loughboroughu (Velika Britanija), Giessnu (Nemčija), tradicionalni osnovni šoli v Kyotu (Japonska), starinskem hotelu in umetniški akademiji na Dunaju ter v Zurichu (Švica) in Odsherredu (Danska), v klubu namenjenem za družabna srečanja in v jazz baru v Bukarešti (Romunija) ter v ukrajinskem kulturnem klubu v Buffalu (ZDA), leta 2012, v zadnji izdaji, pa tudi v meščanskem stanovanju v središču Ljubljane.
ONCE EVERY DAY
Film ne sledi običajnemu naracijskemu loku neke „zgodbe“ pač pa se osredotoči na skupino 14 igralcev, ki izvajajo na pol ritualne vedenjske vzorce, obenem pa so njihovi ekscentrični impulzi vedno znova prekinjani na popolnoma nepredvidljive načine. Film preskakuje med narazličnejšimi sekvencami („tihožitja“ v barvah, ekspresionistične črno-bele „slike“, počasno potapljanje v belo svetlobo, itn.), obenem pa vedno znova slišimo tudi glas režiserja in tehničnih sodelavcev, ki igralcem dajejo napotke in komentirajo proces dela. Ta film je bil posnet v Buffalu (New York, ZDA) kot serija nepovezanih kadrov, ki jih je Foreman zmontiral v nekakšen „časovni mozaik reformatirane zavesti“
Kolofon
ONCE EVERY DAY
Režiser, tekstopisec, montažer: Richard Foreman
64 min
NOW YOU SEE IT: NOW YOU DON’T
Režiser, montažer: Richard Foreman
Tekst: Leo Charney, Richard Foreman
Glasba: John Zorn, John Cage
69 min
Bios
Richard Foreman je newyorški umetnik, katerega pomen presega zgolj zbirka nagrad, ki jih je prejel. Je eden redkih sodobnih avtorjev, za katerega ni preveč, če zapišemo, da je s svojim delom za vedno spremenil pojmovanje gledališča in performansa in je te pojme bistveno razširil. Gre za ikoničnega ustvarjalca, katerega dela se ne osredotočajo na konflikt okoli katerega bi se vil zaplet drame, ne sledijo klasični strukturi aristotelovskega dramskega trikotnika, temveč se Foreman enakovredno posveča luči, sceni, besedilu in igralčevim nastopom tako, da se postavitev izoblikuje kot kompozicija iz kolaža. Njegova dela ne težijo h katarzi, temveč tega pionirja avantgardega gledališča in performansa zanima povsem drugačen odnos med gledalci in odrskim prostorom ter tehnologijami proizvajanja fikcije, zaradi česar ga pogosto opisujejo kot post-dramskega in eksperimentalnega ustvarjalca. Njegova dela delujejo kot »dizorientacijska masaža«, ki gledalca nenehno zbuja in mu ne pušča popolne potopitve v svet pripovedi, temveč ga nenehno spodbuja k aktivni kritični drži. Foreman je pionir umetniških oblik, ki jih danes lahko razumemo kot »intermedijski performans«. Nedavno je naznanil, da ne bo več ustvarjal v gledališču in Ontološko-histerično gledališče (izv. The Ontological-Hysteric Theater), ki ga je ustanovil, je leta 2010 prenehalo delovati, a ga je naknadno spet obudil. Danes se avtor ustvarjalno bistveno bolj poveča videu oz. filmu, a v osnovi njegov način delain estetika še vedno ostajata povsem zavezana njegovi prepoznavni gledališki poetiki.
Richard ForemanSophie Haviland je pisateljica, režiserka in producentka. S svojim filmskim in gledališkim ustvarjanjem se je predstavila v ZDA, Evropi in Avstraliiji. Havilandova se je iz Avstralije v NYC preselila leta 1992 in takrat prevzela vodenje Foremanovega gledališča St Mark’s Church. Producirala je sedem predstav Foremanovega Ontological-Hysteric Theater gledališča v New Yorku in 3 mednarodne turneje (Permanent Brain Damage – New York, Meltdown Festival – London; Pearls for Pigs – New York, Paris, Rome, Montreal, LA; Paradise Hotel – New York, Berlin, Salzburg, Pariz, Kopenhagen). Havilandova je v New Yorku in Evropi sodelovala z Ridge Theater pri njihovi predstavi – tudi dobitnici nagrade OBIE – Carbon Copy Building (izvedbe: The Kitchen, NYC; Settembre Festival, Italy) ter s filmskim režiserjem Halom Hartleyem pri njegovi gledališki predstavi Soon (Salzburg Festival, Avstrija; de Singel, Belgija). Režirala in priredila je Sofoklesovo Elektro, Copijevo The Four Twins in lasten tekst Amnesia, režirala pa je tudi več krajših produkcij za številne festivale v New Yorku.
