Somnium
xCenter, Nova Gorica
31. avgust – 07. oktober 2022
NASA je 10. misijo v seriji Discovery poimenovala po Johannesu Keplerju, avtorju romana Somnium (Sanje), v katerem se skrivajo vsa njegova dognanja o gibanju takrat znanih planetov, sonca in naravnih satelitov. Namen misije je odkrivanje planetov, ki imajo potencial za ohranjanje biološkega življenja podobnega Zemljinemu, v majhnem delčku naše galaksije. Rezultat je vsak teden večje število odkritih planetov, zvezdnih sistemov, Keplerjevih kandidatov, predvsem pa hitro raste število odkritih Zemlji ekvivalentnih eksoplanetov – planetov, ki so potencialni nosilci življenja in obstoja vode. Ta odkritja pomembno spreminjajo domnevo, da je življenje na Zemlji v Mlečni cesti edinstveno in s seboj nosijo pomembne posledice, ki jih raziskuje ta projekt.
Postavitev Somnium je observatorij, razdeljen na več nivojev. Prvega tvori sama fizična postavitev, ki vsebuje stekleni disk, na katerem so lasersko vgravirane pozicije zvezd in zvezdnih sistemov v Keplerjevem vidnem polju. Stekleni disk ustreza mreži detektorjev, ki se nahajajo na satelitu Kepler in s pomočjo katerih se opravlja iskanje eksoplanetov. Robot natančno kontrolira pozicijo diska in opazovalnega mikroskopa, ki je usmerjen nanj, ter tako usmerja opazovanje na točno določene zvezde, ki so identificirane v Keplerjevem katalogu eksoplanetov. Drugi nivo predstavlja zvočna slika, ki je neposredno povezana z opazovanimi zvezdami, saj je za vsako od več kot 100.000 zvezd in sistemov v bazi zabeležena tranzicijska zvočna slika, sonifikacija opazovanja tranzicije planetov pred zvezdo, ki jo je prispeval sodelavec projekta Jon Jenkins (NASA). Tretji je nivo iskanja, saj je vzorec premikanja optičnega mikroskopa po galaktični ravnini avtonomen in avtomatiziran. Tako je možnih premutacij v sistemu skoraj neskončno, vendar so si sistemi, ki vsebujejo eksoplanete zvočno ekvivalentni. To opazovalec opazi šele po dolgotrajnem pozornem opazovanju. Stanje sistema in pozicijo opazovanja je mogoče spremljati na dodatnem statusnem prikazovalniku.
Somnium je bil razvit v sodelovanju s SETI Institute, kjer so bili Yerkes, Peljhan in Bazo del umetniškega rezidenčnega programa. Projekt je nastal v tesnem sodelovanju z Jonom Jenkinsom (NASA).
OSTALE POSTAVITVE
@ SIGGRAPH 2018 Art Gallery, Vancouver, Kanada, 12. – 16. avgust 2018
@ SIQ – Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana, 11. oktober – november 2017
@ Galerija Kapelica, Ljubljana, 08. – 30. junij 2017
@ NUMU New Museum Los Gatos, Los Gatos, CA, ZDA; @Making Contact: SETI Artists in Residence,
Kolofon
K. Yerkes, M. Peljhan in D. Bazo: Somnium, 2017
robotska/AV instalacija
Produkcija: Zavod Projekt Atol (Marko Peljhan & Uroš Veber)
Koprodukcija: Systemics Lab, UCSB
Soorganizacija: Galerija Kapelica / Zavod Kersnikova
V sodelovanju s: SETI Institute’s Artist in Residence Program
S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana – Oddelka za kulturo. Razstava je del mednarodnega dogodka Zemlja brez ljudi II, ki poteka v okviru projekta Evropska mreža digitalne umetnosti in znanosti v organizaciji Galerije Kapelica s podporo programa EU – Ustvarjalna Evropa.
Bios
Marko Peljhan (1969) je leta 1994 ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila. Enega svojih najbolj znanih projektov, Makrolab, je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997 ter leta 2003 tudi na petdesetem Bienalu v Benetkah. Peljhanovo delo je bilo v zadnjih 25 letih predstavljeno in nagrajeno na številnih bienalih in festivalih, na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi. Med drugim je leta 2001 prejel nagrado Prix Ars Electronica zlata nika za projekt polar, ki ga soustvarja z nemškim umetnikom Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011. Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.
Marko PeljhanKarl Yerkes je raziskovalec na področju vgrajenih računalniških sistemov, inovativnih glasbenih vmesnikov, multimedijskih sistemov in skupinskega uprizarjanja. Je doktorski študent na Oddelku za Medijske umetnosti in tehnologijo na UCSB in je izbran kot rezidenčni umetnik pri SETI v letih 2013-2015.
Danny Bazo je robotski inženir in multimedijski umetnik, ki živi v Kaliforniji in raziskuje uporabo tehnologije od Geigerjevih števcev do avtonomnih kamer. Njegove instalacije in skulpture se soočajo z našim razumevanjem percepcije in razumevanja. Svoja dela je razstavljal na številnih razstaviščih in konferencah, vključno z DRONE v Montrealskem Mois De La Photo, ACM SIGGRAPH, ACM SIGGRAPH Asia in ACM Multimedia.