Sanje, ki jih imamo za svoje

Muzej sodobne umetnosti, MSU Zagreb, Hrvaška
04. april – 07. maj 2023

Razstava Sanje, ki jih imamo za svoje osvetljuje umetničine performativne posege v arhive in druge zgodovinske ready-made (umetniško ali arhitekturno delo, vzeto v kontekst svojega časa), iz katerih konstruira nove zaplete in plete feministične pripovedi. Cibic poudarja alternativni potencial gradnje sveta, ki ga nenehno išče v zgodovinskih sledovih, da bi služil naši sedanjosti in informiral našo prihodnost.

V središču razstave je Cibicin film Darilo, ki je predstavljen v dialogu z dvema deloma na papirju: serijo fotografij in serijo kolažev, ki temeljita na dveh arhivih, ki sta nastala iz daril in donacij: zbirka Umetnostne galerije neuvrščenih držav v Centru za sodobno umetnost v Podgorici (edina uradna zbirka umetniških del, ki so jih podarili voditelji držav, kulturni delavci in umetniki iz držav gibanja neuvrščenih) in fotografski arhiv nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita (1892-1980) v Muzeju Jugoslavije v Beogradu. Oba arhiva predstavljata zbirke, ki so delovale kot povezovalni mehanizem med političnimi in družbenimi nameni; med nastajajočimi narodi, kulturnimi delavci in njihovim občinstvom.

Cibicina papirna dela tvorijo instalacijo v prvi sobi razstave – preddverju filma. Na stenah visi serija fotografskih portretov izbranih kipov iz zbirke Umetnostne galerije neuvrščenih držav, ki prikazujejo kipe nastajajočih matičnih držav; ženska torza, doprsja in glave. Fotografije, posnete na pisanih ozadjih, spominjajo na zastave in nacionalne ikonografije, vsebujejo pa tudi reference na temo, razpad in korozijo, saj jih prekrivajo različne vrste moljev, kar se nanaša na zgodovinsko slikarstvo vanitas – opomin na vse, kar je mogoče izgubiti z dejanjem pozabljanja preteklih potencialov alternativne gradnje sveta.

V središču sobe stojijo vitrine, v katerih je prikazana serija kolažev, ki jih je Cibic ustvarila iz fotografij albumov, ki so jih nekdanjemu predsedniku Titu podarili njegovi uradni fotografi. Ti umetniki, ki jih je “zaposlila država”, so imeli nalogo spremljati jugoslovansko diplomacijo po neuvrščenih državah in dokumentirati scenografsko ozadje, ustvarjeno za novo predlagano politično in diplomatsko zvezo. Cibiceva svoje fotografije manipulira s kolažem, vanje vrezuje simbole poleg estetskega besednjaka gibanja neuvrščenih, zato montira različne “nacionalno reprezentativne” pokrajine, da bi razkrila alternativne zorne kote in nakazala spekulativno prihodnost.

Skozi to preddverje obiskovalec pride do gledališke instalacije filma Darilo; distopične drame, ki pluje skozi zgodovino političnega obdarovanja v trenutkih krize evropske identitete. Film spremlja umetnika, diplomata in inženirja, ki predstavijo svoje zamisli o popolnem darilu za ozdravitev razdeljenega naroda; darilu, ki bi bilo estetsko impresivno in politično ustrezno. Darilo, ki bi lahko pomirilo velike razlike v nacionalni identiteti v času globoke krize.

Film Darilo črpa iz zgodovinskih govorov politikov, diplomatov, arhitektov in umetnikov ter se sprašuje, ali je lahko kultura v službi naroda kaj drugega kot trojanski konj za prikrito diplomacijo in politične interese. Film se giblje med več ikoničnimi stavbami, od katerih je vsaka zasnovana kot darilo sama po sebi: Oscarja Niemeyerja v Parizu, Palačo narodov v Ženevi, Palačo kulture in znanosti v Varšavi ter goro Buzludžo v Bolgariji.

Skrbno kurirana dela na razstavi se srečujejo z vprašanjem nacionalne in transnacionalne produkcije zavesti, pri čemer se postavlja vprašanje odpornosti kulturne produkcije na njeno rabo kot lutke v permutacijah političnih in nacionalnih interesov.

Kolofon

Razstavo so podprli Zavod Projekt Atol, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Friends of Nomad, Maistra Collection Rovinj, Muzej zgodovine Jugoslavije in Umetniška zbirka neuvrščenih držav Laboratorijski projekt Centra sodobne umetnosti Črne gore in Hrvaški avdiovizualni center.

Film The Gift je nastal po naročilu in v koprodukciji macLyon, FLAMIN Productions prek Film London Artists’ Moving Image Network (s sredstvi Arts Council England), steirischer Herbst ’19 in v koprodukciji z Waddington Studios London. Podprli so ga Muzeum Sztuki v Lodžu, Northern Film School – Leeds Beckett University, Umetnostna galerija UGM Maribor, Cooper Gallery – Duncan of Jordanstone College of Art & Design – University of Dundee, Projekt Atol, Muzej Jugoslavije, United Nations Geneva, Espace Niemeyer in Palača kulture in znanosti v Varšavi.

Razstava je del projekta Kinematografije upora in večletnega sodelovanja med festivalom Subversive in Muzejem sodobne umetnosti Zagreb.

Kuririranje: Leila Topić in Jasmina Cibic
Producenta razstave: dr: Vanja Žanko in Uroš Veber
Koproducentka razstave: Dina Pokrajac
Koordinatorica razstave: dr: Daniela Bilopavlović Bedenik

Bio

Jasmina Cibic (rojena 1979 v Ljubljani) je v Londonu delujoča umetnica na področjih performansa, instalacije in filma, ki posega po različnih dejavnostih, medijih in gledaliških taktikah, da bi redefinirala ali na novo premislila neko specifično ideološko formacijo in okvire (kot npr. umetnost in arhitekturo), ki jih ta uporablja. V svojem delu vzporeja konstrukcijo nacionalne kulture in njeno rabo za politične cilje ter pri tem obravnava brezčasnost psiholoških in mehkih mehanizmov moči, ki jih avtoritarne strukture uporabljajo pri svojem vračanju in ponovnem iznajdevanju.

Jasmina Cibic je predstavljala Slovenijo na 55. beneškem bienalu s projektom »Za naše gospodarstvo in kulturo«. V zadnjem času je imela samostojne razstave v CCA Glasgow, Phi Foundation Montreal, BALTIC Centre for Contemporary Art Gateshead, Kunstmuseen Krefeld, Aarhus 2017, Esker Foundation Calgary, Muzeju sodobne umetnosti Zagreb, Muzeju sodobne umetnosti Beograd, MGLC v Ljubljani in Muzeju Ludwig v Budimpešti ter skupinske razstave na Štajerski jeseni ‘19 v Gradcu, v MOMA v New Yorku, Monash University Museum of Art (MUMA) v Avstraliji, CCS BARD v ZDA, Umetnostnem muzeju Guangdong na Kitajskem, Muzeju Pera v Istanbulu, City Gallery Wellington, MSUM v Ljubljani, MNHA v Luksemburgu, na California College of the Arts, v Muzeju sodobne umetnosti v Lyonu, Umetnostnem muzeju v Lodžu in Museum der Moderne v Salzburgu. Filme Jasmine Cibic so predvajali v galeriji Whitechapel, CCA Montréal, na Puljskem filmskem festivalu, v HKW v Berlinu, v Louvru, na Les Rencontres internationales v Parizu, Dokfest Kassel in CPH:DOX (Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Københavnu). Jasmina Cibic je bila nominirana za Jarman Award (2018) in je prejemnica MAC International Ulster Bank Prize, nagrade Charlottenborg Fonden (2016) in prejemnica prestižne nagrade Jarman (2021).

Nedavno monografijo Jasmine Cibic Spielraum sta izdala BALTIC in Distanz, monografijo NADA pa založba Kerber in Kunstmuseen Krefeld.

Jasmina Cibic