MikoMitologije: Vzorčenje

My Body, a Coral Reef? @ Wilhelm-Hack-Museum, Ludwigshafen am Rhein, Nemčija
27. januar – 23. april 2023

Prototipni osnutek za pridobitev dovoljenja s strani Svetovnih prepletenih omrežij.

“Infrastrukturno vozlišče Svetovnih prepletenih omrežij zagotavlja epigenetsko okolje za gobo Hericium erinaceus. Kot človeški zdravilec je Hericium darovala svojo kri, znoj in solze za kontaminacijo in jo počasi dozirala v glivno okolje. Ne zato, da bi šokirala, ampak da bi negovala, se pogajala in oblikovala kseno vzorce v osrednjem vzorcu Toka prepletenosti. Kontaminacija vedno aludira na nadzor, prav tako kot tudi zadevno vozlišče, vendar obstaja želja po vključevanju in ​​sodelovanju. V vozlišče je bila vgrajena želja, da se z integrirano napravo za kartiranje izdelajo karte kontaminacij: zbiranje mikrografij onesnaženja, kartiranje zemljevidov in gradnja nenehno razvijajočega se in nenehno preoblikovanega Atlasa skupne kontaminacije. Vse to za oris odnosov, za omogočanje pojavljanja zgodb o množicah, za razvoj skrbnih metod povezovanja in zapletanja ter za končno navigacijo po vzorcih zapletenosti znotraj in med vrstami.”

Ko je osnutek pisan, se je Hericium začela spraševati, kako se bomo kdaj naučili biti mnogoteri in raznoliki. Kdo ve? Zanjo je bil čas, da začne s prototipiranjem stroja za kartografije glivično-človeških ekologij. Z dovoljenjem ali brez, zaznala je, da svet to potrebuje.

Serija MikoMitologije je navdihnjena in se priklanja modrostji in delu restatega bradovca (Hericium erinaceus), Octavii E. Butler, bukovemu ostrigarju) Pleurotus ostreatus) in Ursuli K. Le Guin.

OSTALE POSTAVITVE:

Premierna postavitev v sklopu razstave Re:Tune, kuratorica Alice Smits, Zone2Source, Amsterdam, Nizozemska, marec – maj 2021
Biotroja Center, Praga, Czech Republic, julij 2021
Artifizielle Ökologien, Kasseler Kustverein (KKV), Kassel, Nemčija, julij – oktober 2022
My Body, a Coral Reef? @ Wilhelm-Hack-Museum, Ludwigshafen am Rhein, Nemčija, januar – april 2023

Kolofon

Saša Spačal: MycoMythologies: Patterning, 2021

Programiranje, mapiranje: Matic Potočnik
Zvok, programje: Pim Boreel
Mikrobiologija, tehnična podpora: Mirjan Švagelj
Posebne zahvale: Toby Kiers, Loreto Oyarte Galvez, Malin Klein
Fotografije: Marthe Vos, Saša Spačal

Produkcija in podpora: Zone2Source, Projekt Atol, Toby Kiers Laboratory (Vrije Universiteit Amsterdam)
Podpora: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

Prvič postavljeno v sklopu: Re:Tune, kuratorica Alice Smits, Zone2Source, Amsterdam, Nizozemska [Marec – Maj, 2021]

Bio

Mag. Saša Spačal, postmedijska umetnica, združuje raziskovanje živih sistemov s sodobno umetnostjo, pri čemer poudarja prepletenost kontinuuma okolja in kulture znotraj planetarnih metabolizmov. Njena umetniška prizadevanja vključujejo razvoj skrbnih biotehnoloških metodologij, vmesnikov in infrastruktur, ki se ukvarjajo tako z organskimi kot tudi z mineralnimi zemeljskimi agenti v času globalnih sprememb. Vzporedno raziskuje krhkost posthumanih scenarijev, prepletajoč mehanske, digitalne in organske logike znotraj pogojev sodobne biopolitike in nekropolitike.

Njena dela so bila predstavljena na prizoriščih, kot so ZKM | Center za umetnost in medije Karlsruhe [DE], Ars Electronica [AT], Centre de Cultura Contemporània Barcelona – CCCB [ES], Laboratoria Art & Science Foundation / New Tretyakov Gallery [RUS], Nacionalni umetnostni muzej Kitajske [CHN], Muzej sodobne umetnosti Metelkova [SI], Onassisov kulturni center Atene [GR], Festival Transmediale [DE], Mestna galerija Praga GHMP [CZ], Muzej in galerije Ljubljane [SI], Museo Extremeño e Iberoamericano de Arte Contemporáneo [ES], Perm muzej sodobne umetnosti [RUS], Chronos Art Centre [CHN], Muzej sodobne umetnosti Zagreb [CRO], Muzej sodobne umetnosti Vojvodina [SRB]. Prejela je nagrade in nominacije Ars Electronica Starts Prize [2021], Japonska nagrada za medijsko umetnost [2020], Nova nagrada za tehnološko umetnost [2019], New Aesthetica Prize [2020], Prix Cube [2015] in Prix Ars Electronica [2015].

Saša Spačal