Migracije (in) identitet(e)

Galerija Škuc, Ljubljana
03. – 06. december 2015

Predstavljamo dela umetnikov mlajše generacije, ki ustvarjajo v slovenskem umetniškem prostoru in s svojimi deli naslavljajo mejne koncepte tako v žanrskem kot tudi vsebinskem smislu. Avtorji se poleg performansa predstavljajo z (video)-instalacijo in risbo, kjer se efemerni značaj performativnega sreča s konstruktivno (samo-)refleksijo kot kolaž angažiranih in inovativnih vizualno-performativnih projektov (ne le v konceptualnem, pač pa tudi v tehnološkem in raziskovalnem smislu), predvsem kot de- in re-konstrukcija že uveljavljenih umetniških praks ter težnja, iskanje in želja po novem – povezovanju, ustvarjanju, razmišljanju in delovanju.

DELA:

A. Knezović: KNOW YOURSELF BEFORE YOU LET GO (2015)
(produkcija Zavod Projekt Atol, koprodukcija Društvo ŠKUC)

“I am this space my body believes in.” (Yusef Komunyakaa)

Video-instalacija vključuje posnetek performansa, v katerem izvajalka preizkuša, kje je meja med iluzijo uma in tem, kar zmore fizično telo. Projekt se konceptualno loteva pojma „meje / omejevanja“, kot ta obstaja znotraj človeka, ter z redefinicijo osebnih konstruktov posameznika in identitete. Skozi projekt avtorica preizprašuje koncepte in definicije, še zlasti v kontekstu percepcije (lastnega) telesa in interakcije s konstrukti, ki jih ustvarjamo.

Zamisel in izvedba: Andrea Knezović; Video: Toma Zidić;
Partnerji: Vertigo, A.V.A. – Akademija za vizualne umetnosti

Andrea Knezović: NA PRAGU (2014)
(Projekt je nastal v okviru U30 – iniciative zavoda Aksioma za podporo mladih umetnikov)

Andrea Knezović s projektom “Na pragu” raziskuje hibridnost identitete imigrantov. Skozi izpovedi imigrantov procesira troedinost človekove identitete. V tem kontekstu je imigrant pravzaprav vsak, ki prestopi prag domačnosti in udobja v imenu nekega cilja. Prag, ki ga nikdar zares ne prestopi, in cilj, do katerega nikdar zares ne pride. Resničnost je nekje vmes. Identiteta posameznika temelji na dinamičnem stanju med selitvijo in asimilacijo. Imigrant nikdar zares ne odide in nikdar zares ne prispe, ampak ostane vmes. V liminalnem stanju.

Zamisel in izvedba: Andrea Knezović; Besedilo: Miha Turk

Olja Grubić: DO ZADNJE KAPLJE (2015)
(produkcija VN Lab 2015, koprodukcija Zavod Projekt Atol, Društvo ŠKUC)

Pitje je eden najbolj razširjenih in univerzalnih načinov, s katerim izražamo in socializiramo široko paleto čustev od veselja do žalosti, od upanja do obupa, od poraza do zmagoslavja. V resnici ni nobenega razloga, ki ne bi bil primeren za pitje. Olja Grubić pije na svojo pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Performans je nastal kot rezultat delavnic Laboratorija Vie Negative za uprizarjanje. Pod naslovom Do zadnje kaplje sta bila kot del javne prezentacije VN Lab, predstavljena tudi performansa Lane Zdravković in Nike Rozman.

Zamisel in izvedba: Olja Grubić; Mentor: Bojan Jablanovec

O. Grubić: O. Grubić: Brez naslova, performans, del happeninga Fantom identitete (2014)
(produkcija KITCH)

Olja Grubić v svojem performansu razstavlja in sestavlja svojo identiteto, sooča se z življenjskim problemi in poskuša najti enostavnejši način življenja. Vsaka napaka je sprožilec, ki jo premakne korak naprej in ji omogoča nove priložnosti, daje ji prostor za raziskovanje in kreativnost, problemi pa niso več problemi, če se znamo z njimi soočiti sa njima, jih sprejeti in preoblikovati.

Zamisel in izvedba: Olja Grubić; koncept in moderacija: KITCH (Nenad Jelesijević, Lana Zdravković), mentor: Bojan Jablanovec

A. V. A. – Akademija za vizualno umetnost (Ljubljana)

A.V.A.- Akademija za vizualne umetnosti izvaja napredne študijske programe sodobnih vizualnih kreativnih praks, ki hodijo v korak z evropskimi in svetovnimi trendi in študentom nudijo trdne temelje za praktične ustvarjalne postopke, zgodovino in teorijo vizualnih umetnosti, s poudarkom na eksperimentiranju, raziskavi, reševanju problemov in interdisciplinarnem sodelovanju na podlagi globalne informiranosti in ozaveščenosti. V okviru razstave “Migracije (in) identitet(e)” se predstavlja z deli dveh študentov, Nine Oblak in Denisa Šehića.

Kolofon

Migracije (in) identitet(e), 2015
skupinska razstava

Produkcija: Zavod Projekt Atol
Koprodukcija: Društvo ŠKUC, A. V. A. – Akademija za vizualne umetnosti
Partnerji: Via Negativa, KITCH, Aksioma, Vertigo

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

Bios

Andrea Knezović (1990) je vizualna umetnica in raziskovalka. Leta 2014 je diplomirala iz vizualnih umetnosti na A.V.A. – Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani, leta 2019 pa magistrirala na Univerzi v Amsterdamu, smer Umetniško raziskovanje. Njena praksa je tesno povezana z raziskovanjem mejnih stanj in dvoumnosti znotraj družbenega konteksta, umetniški proces pa uporablja kot orodje za rekonstrukcijo družbenih paradigm in politike identitet ter preučevanje liminalnost znotraj sodobnih neoliberalnih ritualov. Njena dela, v katerih pogosto uporablja vsakdanje predmete, so prežeta z močnimi političnimi referencam, ki se nanašajo na družbene strukture in politizacijo intimnega v sodobnem okolju.

Andrea Knezović je sodelovala na številnih lokalnih in mednarodnih razstavah, med drugim v Kiribatskem Nacionalnem muzeju, galerijah Nieuw Dakota in NEVERNEVERLAND v Amsterdamu; v MSUM, Aksiomi, Kinu Šiška in galeriji ŠKUC (Ljubljana); Galeriji 12 Star (London); The Israeli Center for Digital Arts (Izrael) in Künstlerhaus (Avstrija), njena dela so vključena tudi v arhiv DIVA (SCCA).  Njena akademska besedila in članki so bili objavljeni v številnih mednarodnih publikacijah, dvakrat je bila nominirana tudi za Essl Art Award. Deluje na relaciji med Zagrebom, Ljubljano in Amsterdamom.

Andrea Knezović

Nina Oblak, pod svojim umetniškim psevdonimom večkrat predstavljena kot Nana Wolke, je študentka drugega letnika Akademinje za vizualne umetnosti (A.V.A.) in prvega letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani.  Njena serija risb z naslovom Ženske s konjskimi glavami prevprašuje pomen pripadnosti ženskemu spolu danes, ko se potiskanje v zasebno sfero, kratenje pravic in represija kljub dosežkom predvsem drugega vala feminzma, zopet subtilno uveljavlja pod pretvezo naravne vloge ženske v družbi. Dela želijo aktualizirati vprašanje smiselnosti zavrnitive obče sprejete definicije ženske kot nežnejšega spola v celoti ali na drugi strani možnosti ustvarjanja povsem nove identitete za prihodnje generacije.


Olja Grubić (1990) rojena v Pulju, je diplomantka Akademije za Vizualne Umetnosti v Ljubljani, kjer danes tudi živi in dela. Njen primarni medij je risba, a jo pogosto povezuje z mediji kot so inštalacija, video, fotografija ter performans. Je prejemnica dveh nagrad: Unicef, prva nagrada za najboljšo risbo na državnem nivoju na temo bullying (Zagreb 2006) in Grisia, posebna nagrada za tisbo (Rovinj 2011).Ukvarja se s sodobno in angažirano tematiko, njena dela reflektirajo širok spekter občutkov in socialnega stanja današnje družbe. Samostojne razstave: Galerija Kljub Vsemu ⁄ Nevertheless, Tovarna Rog, Ljubljana 2012, Šikuti Machine, Grill Peace United, Dekonstrukcija Disfunkcionalnog, Savičenta 2013; Kulturni center Karlo Rojc, Ružičasta i nevina ⁄ Pink and innocent, Pula 2013;GT22, Realnost izgubljena in najdena; Maribor 2014; Mota, Realnost izgubljena in najdena; Ljubljana 2015 ter performansov in predstav: Ispod prašine, Kazalište INAT, Pula 2008; La Pocha Nostra, Stara mestna elektrarna, Ljubljana 2011; Razprodana obzorja, Akademija za Vizualne Umetnosti, Ljubljana 2012; Meta Family, Julia Bardsley, DIC Kreatorij, Ljubljana 2012; La Pocha Nostra, Stara mestna elektrarna, Ljubljana 2013; Janez Janša, Življenje II [v nastajanju], Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana 2014; Na Pragu; instalacija – performans; Andrea Knezović; Kino Šiška Center Urbane Kulture; Ljubljana 2014; KITCH: FANTOM IDENTITETE; happening; Stara mestna elektrarna; Ljubljana 2014; Tehnobruleska – Tatovi podob & Onstran bruleske!; Mesto Žensk, Klub Gromka, Metelkova; Ljubljana 2014; Kabaret Tiffany, Prednovoletni kavarniški večer, Klub Tiffany, Metelkova, Ljubljana 2014; Tatovi podob (tehnobruleska), Pritličje, Ljubljana 2014; Rdeči kabaret, Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana 2015; Kabaret Tiffany, Kavarniški večer vol. 32, Klub Tiffany, Metelkova, Ljubljana 2105.


Denis Šehić, diplomant Akademije za vizualne umetnosti – AVA, pa se ukvarja z vizualno umetnostjo, poezijo, prozo in gledališčem. V zadnjih petih letih je sodeloval v vrsti skupinskih razstav in je avtor ter  režiser drame Ptice v Gledališču GLEJ, 2014. Njegova instalacija Uspavanka za Sofijo je aluzija na Sofijo, ki je ime vojaške operacije za zaščito zunanjih meja EU, katere cilj je preprečiti tihotapljenje beguncev v Evropo. Operacija pa je poimenovana po deklici, ki se je rodila na eni od teh tihotapskih ladij, in zbuja občutke negotovosti in opozarja, kako nepripravljeni smo na sedanjo situacijo in kako nesmiselen je naš odnos do tragedije, ki jo spremljamo iz naslanjačev v naših dnevnih sobah.