Krajinski stroji
osmo/za, Slovenska cesta 54, Ljubljana
07. – 21. december 2022
Otvoritev in vodstvo z umetnikom: Sreda, 7. december ob 19.00.
Razstava je na ogled vsak delavnik od 8.–21. decembra, 15.00–19.00.
S svojo drugo samostojno predstavitvijo v osmo/zi Erich Berger nadaljuje z raziskovanjem odnosa med radioaktivnostjo in pokrajino, ki ju je lani obravnaval na razstavi Spektralne pokrajine. Globoki čas, spektralni pojavi, naravne in antropogene krajine so še vedno v središču njegove pozornosti, le da jih tokrat raziskuje v kontekstu lokalnega prostora in njegove jedrske sodobnosti.
Razstava z naslovom Krajinski stroji (Landscape machines) se osredotoča na rudnik urana Žirovski vrh ter človeške in nečloveške procese, ki oblikujejo njegovo preteklost in prihodnosti. Razstava je delno opazovanje in delno observatorij. Je nekakšen pripomoček za zaznavanje procesov planetarnega stroja, ki delujejo v prostorskih in časovnih razsežnostih pod in onkraj praga našega zaznavanja. Gre za krajinski stroj v katerega vstopite, le da bi odkrili, da ste že vselej postavljeni in vpleteni vanj.
Razstavna postavitev obsega:
– uvodno besedilo in grafiko
– seizmični observatorij in observatorij za gama sevanja na osmo/zi
– vizualni pregled odlagališč Boršt in Jazbec, s podatki observatorija
– zvočno in elektromagnetno okolje odlagališč Boršt in Jazbec, s podatki observatorija
– nadomestni Krajinski stroj Boršt, v oblačni komori
Rudišče uranove rude na Žirovskem vrhu je bilo odkrito leta 1960. Šestnajst let pozneje je bil tam ustanovljen rudnik za proizvodnjo jedrskega goriva za Jedrsko elektrarno Krško. Rudarjenje je bilo leta 1990 prekinjeno, osem let pozneje pa je bil rudnik zaprt in začel se je intenzivni sanacijski program. Danes sta ostali dve odlagališči, Jazbec in Boršt. Vzdržujeta se z zamislijo o dolgoročnem upravljanju, ki se izvaja pod odgovornostjo javnega podjetja Rudnik Žirovski Vrh. Dolgoročno upravljanje trenutno pomeni 400 let spremljanja in vzdrževanja, ki je potrebno za zagotavljanje varstva okolja in bližnjih prebivalcev. Razpolovna doba urana je približno 4,5 milijarde let.
Stojiš na jugovzhodnem pobočju Črne gore. Kratek, poznopoletni dež je pravkar očistil zrak in iz stare asfaltna ceste hlapi aromatičen vonj po petroleju. Pravkar postavljaš niz mikrofonov in senzorjev za zaznavanje številnih slišnih in neslišnih frekvenc zvočnega in elektromagnetnega spektra. Uglasiš se s svojo okolico in njenimi različnimi lestvicami. Slišiš žuželke in veter, na nasprotnem hribu pa stroje za spravilo pridelka. Cerkveni zvonovi in lajajoči pes za kratek čas prekinejo enakomerno šumenje. Pričakuješ, da bodo nekatera od tvojih vezij kmalu omogočila prisluškovanje nevidnim emisijam atmosfere, radijskim prenosom podatkov in nenehnemu radioaktivnemu razpadu.
Kolofon
Erich Berger: Krajinski stroji
Instalacija, 2022
Kuratorka: Tjaša Pogačar
Produkcija: Zavod Projekt Atol
V sodelovanju in s pomočjo:
Marko Peljhan: konceptualni pogovori in terensko delo
Arts at CERN / Accelerate Finland / CAPSULA (art-science-nature) / Saastamoinen Foundation: začetni poskusi z oblačno komoro in pogovori
Till Bovermann, plonk GmbH: terensko snemanje, produkcija in naknadna obdelava zvoka, večkanalno zvočno programiranje, fotografska dokumentacija terenskega dela
Laura Kaker: video montaža
Jože Zajec: produkcija oblačne komore
C-Astral: fotografiranje iz zraka
Nuno Sousa: 3D delo v programu Blender
Sushant Passi, Aalto Design Factory: 3D tiskanje
Maija Fox: litje aluminija
Marko Damiš, wild: grafično oblikovanje
Valter Udovičić: postavitev razstave in tehnična pomoč
S podporo: konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, Univerza v Kaliforniji: Systemics Lab – Media Arts and Technology, Kone Foundation Finland, Arts Promotion Center Finland, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Evropski sklad za regionalni razvoj Evropske unije, Mestna občina Ljubljana.
Zahvaljujemo se: Rudniku Žirovski Vrh in vsem sodelavcem
Bio
Erich Berger je umetnik, kurator in direktor Bioart Society v Helsinkih, ki deluje v polju med vizualno umetnostjo in znanostjo. V svojem delu je raziskoval materialnost informacij ter informacije in tehnologijo kot materiala umetniške prakse. Zanimajo ga vprašanja “globokega” časa in hibridnih ekologij, zato se v svojih novejših projektih posveča geološkim procesom, radiogenim fenomenom in njihovim družbeno-političnim implikacijam. Berger je instalacije, performanse in vmesnike razstavljal po vsem svetu ter za svoje delo prejel nagrade uveljavljenih institucij kot so Prix Ars Electronica (AT), ZKM (DE), Vida Telefonica (ES), Files Prix (BR) in Arts at CERN (CH).
Erich Berger
