Drevesa

Projekt Drevesa je eksperiment v polju širjenja človekovih zaznavnih sposobnosti. Avtorica projekta Nataša Muševič iz zornega kota zvočnega inženirja prikaže električno in akustično frekvenčno naravo drevesa.

Zvočna narava drevesa je bila zajeta s snemanjem frekvenčnega odziva akustičnih vibracij. Zvočni inženirji pri izboljšavi zvoka sprva izmerijo frekvenčni odziv sobe, na podlagi katerega popravijo zvok. S to tehniko pridobijo resonančne frekvence, ki so odraz same oblike prostora. Prav tako kot prazna soba imajo tudi polne 3D forme svoje resonance, vendar o njih le redko premišljujemo, saj zvok večinoma dojemamo kot valovanje, ki se širi po zraku. S snemanjem frekvenčnega odziva je tako avtorica zajela resonančne frekvence same forme drevesa.

Avtorica obiskovalcu poleg akustične narave v vpogled ponudi tudi električne lastnosti rastočega drevesa, ki so človeku prav tako prikrite. Drevesa generirajo šibke električne pulze, ki jih je avtorica ojačala, posnela in predstavila kot del zvočne instalacije. S sonifikacijo teh pulzov naši zaznavi tudi na ta način približa sicer nezaznavno.

Z eksperimentalno metodologijo zvočnega inženirja tako avtorica ponudi drugačen pogled na naravo drevesa, s čimer širi našo percepcijo in spodbudi razmislek o rigidnosti človeškega dojemanja.

KONCEPT

Prepletanje znanosti in umetnosti že dolgo ni več novost, kljub temu pa ostaja občutek, da je nekaj besed potrebno nameniti specifičnosti tovrstnega ustvarjanja. Nataša Mušević – Dot se po svoji izobrazbi nedvomno uvršča v tehnično znanstveno strujo, na londonski School of Audio Engineering (SAE) je namreč študirala zvočno inženirstvo. To označuje njeno prakso iz dveh vidikov – raziskovalni pristop in zanimanje za zvok. Tudi v tokratnem projektu izkorišča znanstvene metode, da sprevrne, preobrne naš pogled na vsakdanja pojava – zvok in električni pulz ter vsakdanji objekt – drevo.

V projektu Drevesa gre namreč za zvočni prikaz električne in akustične narave drevesa, torej za nekakšen elektroakustični portret. Predstavlja zvočno naravo drevesa, ki jo je zajemala s snemanjem frekvenčnega odziva akustičnih vibracij.

Zvočni inženirji pri izboljšavi zvoka sprva izmerijo frekvenčni odziv sobe, na podlagi katerega popravijo zvok. S tovrstnimi tehnikami pridobijo resonančne frekvence, ki so odraz same oblike prostora. Prav tako kot prazna soba imajo tudi polne 3D forme svoje resonance, vendar o njih le redko premišljujemo, saj zvok večinoma dojemamo kot valovanje, ki se širi po zraku. S snemanjem frekvenčnega odziva je avtorica zajela resonančne frekvence same forme drevesa. S pristopom zvočnega inžinirja pa je prek zvoka zajela tudi električne pulze drevesa. Tako kot ima človeško bitje denimo srčni utrip, tudi drevesa generirajo mikro električne pulze. Teh pulzov, tako kot akustičnega odziva, ljudje ne zaznavamo, avtorica pa nam je naši zaznavi oboje približala prek zvoka. Poleg zvočnih prikazov je na ogled tudi vizualni del. Izbrano lipo je en teden med beleženjem električnih pulzov in akustičnega odziva snemala tudi s kamero, ki ima razširjen spekter frekvenc in vključuje tudi infrardečo.

Projekt Drevesa pravzaprav odpira starejša vprašanja dojemanja forme, vprašanja, ki bi jih skorajda lahko poimenovali kiparska. Kako dojemati formo skozi zvok, se sprašuje Nataša Muševič in dalje – kako zveni oblika drevesa? Kot že omenjeno, je drevo spremljala en teden, na instalaciji pa spremljamo izseke osmih sekund, beleženih vsake pol ure. Na ta način je pridobila kontinuirano zvočno podobo, spreminjajočo se glede na del dneva in vremenske razmere. Tudi zvočne in električne lastnosti drevesa so pač v nenehnem odnosu z naravo.

V nasprotju s poljem znanosti, kjer je poudarek večinoma na rezultatih znanstvene raziskave, je v projektu Drevesa bistven raziskovalni proces. Ta je bil poln nepričakovanih problemov in komplikacij (narava je pač muhast sodelavec), nepredvidljiva pa sta bila tudi razvoj dogodkov in nova odkritja. Denimo električni odziv, ki ga je s pomočjo zvoka prav tako približala našim zaznavnim sposobnostim. Drevesa namreč ustvarjajo mikro električne pulze, o katerih pa, podobno kot o zvočni formi drevesa, večinoma ne razmišljamo.

Z napravami za zvočno zajemanjeje je avtorica uspela posneti pulze, ki jih drevo proizvaja samo. S tem so, prek neposredne sonifikacije meritev, akustične in električne lastnosti drevesa, ki so nam sicer nezaznavne, postale zaznavne.

Avtorica je prvenstveno ustvarjala glasbo, nato pa je začela prehajati v raziskovalno umetniško polje, znotraj katerega je njeno primarno zanimanje še vedno zvok, ki ga je teoretsko kompleksno raziskovala že v projektu Intervali. V njem je raziskovala valovno-delčno teorijo, ki opisuje lastnosti najmanjših delcev v kvantnem svetu, a velja tudi za večje objekte. Valovanje je prenesla na človeku dojemljivo raven in približevanje nezaznavnega zaznavi zaznamuje tudi projekt Drevesa. Hkrati nam z znanstveno natančnostjo ponuja drugačen pogled na stvarnost in širi naše zaznavanje – na ta način pa zdrsnemo v prevpraševanje lastne percepcije.