MikoMitologije: Vzorčenje

My Body, a Coral Reef? @ Wilhelm-Hack-Museum, Ludwigshafen am Rhein, Nemčija
27. januar – 23. april 2023

Prototipni osnutek za pridobitev dovoljenja s strani Svetovnih prepletenih omrežij.

“Infrastrukturno vozlišče Svetovnih prepletenih omrežij zagotavlja epigenetsko okolje za gobo Hericium erinaceus. Kot človeški zdravilec je Hericium darovala svojo kri, znoj in solze za kontaminacijo in jo počasi dozirala v glivno okolje. Ne zato, da bi šokirala, ampak da bi negovala, se pogajala in oblikovala kseno vzorce v osrednjem vzorcu Toka prepletenosti. Kontaminacija vedno aludira na nadzor, prav tako kot tudi zadevno vozlišče, vendar obstaja želja po vključevanju in ​​sodelovanju. V vozlišče je bila vgrajena želja, da se z integrirano napravo za kartiranje izdelajo karte kontaminacij: zbiranje mikrografij onesnaženja, kartiranje zemljevidov in gradnja nenehno razvijajočega se in nenehno preoblikovanega Atlasa skupne kontaminacije. Vse to za oris odnosov, za omogočanje pojavljanja zgodb o množicah, za razvoj skrbnih metod povezovanja in zapletanja ter za končno navigacijo po vzorcih zapletenosti znotraj in med vrstami.”

Ko je osnutek pisan, se je Hericium začela spraševati, kako se bomo kdaj naučili biti mnogoteri in raznoliki. Kdo ve? Zanjo je bil čas, da začne s prototipiranjem stroja za kartografije glivično-človeških ekologij. Z dovoljenjem ali brez, zaznala je, da svet to potrebuje.

Serija MikoMitologije je navdihnjena in se priklanja modrostji in delu restatega bradovca (Hericium erinaceus), Octavii E. Butler, bukovemu ostrigarju) Pleurotus ostreatus) in Ursuli K. Le Guin.

OSTALE POSTAVITVE:

Premierna postavitev v sklopu razstave Re:Tune, kuratorica Alice Smits, Zone2Source, Amsterdam, Nizozemska, marec – maj 2021
Biotroja Center, Praga, Czech Republic, julij 2021
Artifizielle Ökologien, Kasseler Kustverein (KKV), Kassel, Nemčija, julij – oktober 2022
My Body, a Coral Reef? @ Wilhelm-Hack-Museum, Ludwigshafen am Rhein, Nemčija, januar – april 2023

Kolofon

Saša Spačal: MycoMythologies: Patterning, 2021

Programiranje, mapiranje: Matic Potočnik
Zvok, programje: Pim Boreel
Mikrobiologija, tehnična podpora: Mirjan Švagelj
Posebne zahvale: Toby Kiers, Loreto Oyarte Galvez, Malin Klein
Fotografije: Marthe Vos, Saša Spačal

Produkcija in podpora: Zone2Source, Projekt Atol, Toby Kiers Laboratory (Vrije Universiteit Amsterdam)
Podpora: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo.

Prvič postavljeno v sklopu: Re:Tune, kuratorica Alice Smits, Zone2Source, Amsterdam, Nizozemska [Marec – Maj, 2021]

Bio

Saša Spačal je postmedijska umetnica, ki dela na presečišču raziskovanja živih sistemov, sodobne in zvočne umetnosti. Njeno umetniško raziskovanje se osredotoča na prepletenosti kontinuuma med kulturo in okoljem. Z razvojem tehnoloških vmesnikov in vzpostavljanjem odnosov z organskimi in mineralnimi akterji obravnava posthumano situacijo s poudarkom na biopolitikah in nekropolitikah sodobnega časa. Njena dela so bila predstavljena na številnih domačih in mednarodnih prizoriščih kot so Ars Electronica Festival (AT), Prix Cube Exhibition (FR), Transmediale Festival (DE), Athens Digital Arts Festival (GR), Perm Museum of Contemporary Art (RU), Onassis Cultural Center Athens (GR), Chronos Art Center (CN), Eyebeam (US), Cynetart Festival (DE), National Art Museum of China (CN), MSUM (SI), Galerija Kapelica (SI), Device_art (HR), Art Laboratory Berlin (DE), Sonica Festival (SI), Kiblix Festival (SI), Gallery of Contemporary Art Celje (SI), Museum of Contemporary Art Vojvodina (RS), Lisboa Soa Festival (PT). Za svoja dela je prejela tudi nagrade in nominacije, med njimi za Prix Ars Electronica, Ars Electronica Starts Prize, Japan Media Art Award, Prix Cube, New Technology Art Award in New Aesthetica Prize.

Saša Spačal