Nenaravni jezik

Nenaravni jezik ustvarja slušne improvizacije v naravnem okolju s pomočjo geografsko decentraliziranih skulptur, ki delujejo kot avtonomna »bitja«. Instalacijo tvori serija 10-12 neodvisnih sintetičnih bitij, ki se skrivajo na drevesih, v grmičevju in razpokah; razporejeni v mrežo obkrožajo gledalce in poslušalce. Karakter teh objektov je determiniran s posebnimi senzorji, ki zbirajo podatke iz okolja, npr. električna aktivnost rastlin, jakost vetra v krošnjah dreves in prisotnost živali.

Nenaravni jezik ustvarja dinamično sintetizirano zvočno krajino, ki se spreminjajo, ko se skulpture med seboj poslušajo in se preko povezav znotraj lastne nevidne komunikacijske mreže odzivajo drug na drugega. Bitja zaznavajo svoje okolje in se nanj odzivajo z inteligenco, ki je podobna tisti v rojih žuželk.

Odnos med sintetičnimi bitji in njihovim gostiteljem je komenzalen oziroma priskledniški, torej takšen, ki enemu prinaša korist, drugemu pa niti ne koristi, niti ne škoduje. S pridobivanjem podatkov iz drugih organizmov umetniško delo prevprašuje kako lahko koncept digitalnega povežemo s specifičnimi ekosistemi, kot so na primer gozd, džungla in plaže.

Projektu lahko sledite na povezavi.